Povodi za anksioznost so lahko zelo različni. Včasih je povod zelo oseben oziroma unikaten, v drugih primerih pa gre za vzroke, ki so precej bolj kolektivni. Anksioznost, povezana s podnebnimi spremembami, seveda spada v drugo skupino. Gre za težavo, ki je vedno pogostejša, predvsem med mlajšimi generacijami. Strahovi, da se lahko že v času našega življenja uresničijo najbolj črni scenariji, so v nekaterih primerih izjemno močni – celo tako zelo, da lahko osebo, ki se z njimi spopada, skorajda povsem ohromijo. Čeprav so tovrstni strahovi v določeni meri vsekakor upravičeni, ni pametno, da se jim povsem prepustite. Namesto da se predajate paniki, se poskušajte s svojimi strahovi spopasti proaktivno. V nadaljevanju vas čaka nekaj nasvetov, ki so vam lahko pri tem v pomoč …
1. Naredite prvi korak – naj se zdi še tako majhen
Ujetost v lastne misli in nenehno preigravanje najbolj črnih scenarijev sta značilnosti vseh oblik anksioznosti, ne glede na povod. Tako gre tudi za pogosti značilnosti anksioznosti, ki je povezana z globalnim segrevanjem in z usodo našega planeta. Neprijetne simptome boste najlažje omilili s preusmeritvijo k dejanjem. Razmislite, kaj je tisto, kar lahko naredite še danes – ne glede na to, kako velik vpliv ima to dejanje. Šteje vsak korak, ki prispeva k razbremenitvi okolja. Ukvarjanje s konkretnimi ukrepi vam bo pomagalo pri preusmeritvi pozornosti oziroma pri obvladovanju tesnobnih občutkov.
2. Povežite se z okoljevarstvenimi organizacijami
Osebe, ki se spopadajo z anksioznostjo, povezano s podnebnimi spremembami, imajo pogosto občutek, da so povsem same s svojimi strahovi. Zaradi občutka, da nihče ne dojame, kako resna je situacija, lahko postane panika še precej večja. Tako je lahko izjemno koristna povezava z okoljevarstvenimi organizacijami in z drugimi osebami, ki jim ni vseeno za usodo našega planeta. Teža, ki jo čutite trenutno, bo tako precej manjša. Seveda to še ne pomeni, da morate pozabiti na vse, kar veste, in se pretvarjati, da je vse v najlepšem redu. Povsem nasprotno: to, da se zavedate resnosti situacije, je samo po sebi pozitivno, bistveno pa je predvsem to, kaj boste naredili s temi informacijami.
3. Poiščite načine za povečanje svojega vpliva
Čeprav so individualne spremembe za zaščito okolja vsekakor zelo pomembne, to seveda ne bo dovolj za zajezitev podnebnih sprememb. Proaktivno spopadanje z anksioznimi občutki tako vključuje tudi iskanje priložnosti za povečanje vpliva, predvsem vpliva na politike. Tudi pri tem je seveda pomembno povezovanje z drugim posamezniki in posameznici. Večji ko je pritisk na tiste, ki lahko sprejmejo pomembne odločitve, večja je možnost za pozitivne spremembe.
4. Osredotočite se na tisto, kar že znate
Težko je pričakovati, da boste praktično čez noč postali strokovnjaki za podnebne spremembe. Občutek, da ne veste oziroma znate dovolj, da bi lahko zares pripomogli k zajezitvi globalnega segrevanja, lahko še poveča paniko. Tako je pomembno, da razmislite, kako lahko pomagate s tistim, v čemer ste dobri, čeprav morda na prvi pogled ne gre za nekaj, kar je neposredno povezano z okoljskim aktivizmom.
5. O strahovih se pogovarjajte s svojimi bližnjimi
Po eni strani seveda ni pametno, da ste vsiljivi in da nenehno govorite o svojih strahovih, vendar pa to še ne pomeni, da se o tem, kar vas muči, ne bi smeli pogovarjati z bližnjimi. Nasprotno: če jim boste pojasnili ozadje svojih strahov, bodo precej lažje razumeli, kaj doživljate in zakaj gre za izjemno pomembno problematiko. Tudi tovrstni pogovori bodo zagotovo vsaj malce omilili vašo paniko, obenem pa obstaja precejšnja verjetnost za to, da se vam pri vaših okoljevarstvenih prizadevanjih pridružijo tudi bližnji.