Povečanje deleža rastlinskih živil v prehrani je običajno povezano s pogostejšo napihnjenostjo in vetrovi. Čeprav so tovrstne težave neprijetne, niso nujno razlog za preplah. Še več: to je lahko celo dober znak oziroma znak, da se vaše zdravje postopoma izboljšuje. To je bila tudi ena od ugotovitev španskih raziskovalcev, ki so o svojih izsledkih poročali v študiji, objavljeni v znanstveni reviji Nutrients.
Primerjava tipične zahodne in mediteranske diete, ki je temeljila na rastlinskih živilih
V raziskavi je sodelovalo 18 moških brez posebnih zdravstvenih težav. Raziskovalci so primerjali učinke t. i. tipične zahodne diete, ki vsebuje veliko nezdravih maščob in procesiranih, enostavnih hidratov, po drugi strani pa malo vlaknin, ter učinke mediteranske diete, ki temelji na živilih rastlinskega izvora. Vsi sodelujoči so morali najprej slediti načelom ene, nato pa še druge diete. Zaporedje je bilo naključno. Nekateri so torej najprej uživali tipično zahodno dieto, nato pa mediteransko, pri drugih pa je bilo zaporedje obrnjeno. Pri obeh prehranskih režimih je šlo za dvotedensko dieto. Pred vsakim ciklom sta bila rezervirana še dva tedna za prečiščevalno dieto, kar je poskrbelo za »resetiranje« črevesja, posledično pa za zanesljivejše rezultate.
Vetrovi najverjetneje stranski učinek povečane aktivnosti koristnih bakterij
Pred začetkom raziskave, med samo raziskavo in na koncu so morali sodelujoči poročati o konsistenci in o pogostosti izločanja blata. Obenem pa so poročali tudi o pogostosti vetrov. Dvotedenska dieta, ki je temeljila na živilih rastlinskega izvora, ni bistveno vplivala na pogostost odvajanja blata. Po drugi strani pa je bila odkrita korelacija med povečanim vnosom rastlinskih živil ter povečanjem volumna blata in pogostejšimi vetrovi – tako čez dan kot neposredno po posameznem obroku. Sklep španskih raziskovalcev je bil, da je to posledica povečanja števila koristnih bakterij v črevesju. Ker so imele koristne bakterije na voljo več vlaknin, so postale aktivnejše, saj so prav vlaknine eden od primarnih virov hrane za bakterije, ki tvorijo naš črevesni mikrobiom. Tako so se sprožili intenzivnejši fermentacijski procesi. Stranski učinek teh procesov pa so bili pogostejši vetrovi.
Vnos vlaknin se zaradi procesirane hrane nenehno zmanjšuje
Šlo je sicer za manjšo raziskavo, vendar so tudi mnoge druge študije potrdile pozitiven vpliv pogostejšega uživanja vlaknin na črevesni mikrobiom. Pozitivne spremembe so bile večinoma opažene že po približno dveh tednih pogostejšega uživanja sadja, zelenjave, polnozrnatih žit in stročnic. Vetrovi torej niso nekaj, česar bi se morali ustrašiti, ampak znak, da se v vašem črevesju dogajajo pozitivne spremembe. Vlaknine so izjemno pomembne za ohranjanje črevesnega ravnovesja, kar vpliva tudi na številne druge vidike zdravja (imunski sistem, vnetja, duševno zdravje itn.). Na žalost pa je vnos pri številnih ljudeh nezadosten. Povprečni Američan naj bi na primer zaužil približno 15 gramov beljakovin dnevno, medtem ko strokovnjaki priporočajo vsaj približno 28 gramov beljakovin na dan. Povprečni vnos vlaknin se je v zadnjem stoletju v številnih državah močno zmanjšal, kar je posledica masovne proizvodnje procesiranih živil, ki običajno vsebujejo zelo malo vlaknin.
Španski raziskovalci so opazili tudi pomembno razliko med tistimi, katerih prehrana je pred začetkom raziskave vsebovala zelo malo vlaknin, in skupino, katere prehrana je bila tudi pred začetkom eksperimenta precej bogata z vlakninami. Druga skupina je imela namreč precej manj težav z vetrovi, kar priča o tem, da se naša prebavila postopoma navadijo na povečan vnos vlaknin. Pogostejši vetrovi so tako praviloma zgolj začasna težava. Če jo želite omiliti, je priporočljivo, da vnos vlaknin povečujete postopoma. V primeru hudih težav z vetrovi, ki jih morda spremljajo celo bolečine, je vsekakor smiselno, da vnos vlaknin nekoliko zmanjšate in se povečevanja lotite počasneje. Čeprav so lahko vetrovi dober znak, to ne pomeni, da morate trpeti. Pomembno je torej, da svojemu telesu zagotovite dovolj časa za postopno adaptacijo.