Vitamini in minerali kot pomoč pri ADHD

Nova študija je postregla z zanimivimi ugotovitvami, povezanimi z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) pri otrocih.

Oči – to nam lahko povedo o našem zdravju

Oči lahko razkrijejo ogromno o našem zdravju. Z napredkom sodobne tehnologije so se tako odprle zanimive možnosti neinvazivnih diagnostičnih metod.

Poletni horoskop 2022

Kaj si lahko obetate od tokratnega poletja? Vam bodo zvezde naklonjene ali se morate pripraviti na specifične izzive? Odgovori vas čakajo v poletnem horoskopu 2022 …

Eko poroka: 5 nasvetov za okolju prijaznejše poročno slavje

Poroke so namreč pogosto zelo obremenjujoče za okolje. Vendar pa lahko na srečo organizirate prečudovito »eko poroko«.

Je pridobivanje kilogramov po menopavzi zares neizbežno?

Pogosto slišimo, da je menopavza skorajda neizbežno povezana s pridobivanjem kilogramov.

5 vrst zelenjave, pri katerih je toplotna obdelava koristna

Katere so tiste vrste zelenjave, ki jih sicer lahko uživamo tudi presne, vendar je praviloma precej bolje, če jih pred zaužitjem toplotno obdelamo?

Razrešena velika uganka, povezana s parkinsonovo boleznijo

Znanstvenikom je uspelo najti odgovor na pomembno vprašanje, povezano s parkinsonovo boleznijo.

Revija Bodi eko, Julij-Avgust 2022

Kaj je lepšega v vročih poletnih dneh, kot to, da se lahko uležemo v senco in v roke vzamemo odlično revijo s koristnimi nasveti in recepti?
RubrikeZanimivostiAli se lahko gobe resnično pogovarjajo med sabo?

Ali se lahko gobe resnično pogovarjajo med sabo?

MORDA VAS ZANIMA

»Micelijsko omrežje« naj bi številnim gobam omogočalo posebno obliko komunikacije, ki temelji na električnih sunkih oziroma impulzih. Nova študija prinaša spoznanje o tem, da je lahko »gobji slovar« sestavljen iz kar do 50 unikatnih električnih sunkov, ki jih je mogoče primerjati z besedami. Študijo, ki je bila objavljena v reviji Royal Society Open Science, je pripravil britanski prof. Andrew Adamatzky, zaposlen na univerzi v Bristolu.

Spremembe električnega potencialna značilne tudi za bitja brez živčnega sistema

- Oglas -

Prof. Adamatzky je ugotovil, da lahko pri posameznih vrstah gob naletimo na unikatne jezikovne kode oziroma unikatno kombinacijo najpogostejših električnih impulzov. Kot je znano, so temelj komunikacije med nevroni v človeških možganih spremembe električnega potenciala, ki pa so značilne tudi za bitja brez živčnega sistema. Z detektorji v celicah je mogoče ujeti t. i. vrhove oziroma mesta zgostitve električnih impulzov. S pomočjo hif, nitastih podzemnih struktur, se lahko gobe združijo oziroma povežejo v micelijsko omrežje. Kot se zdi, lahko tako gobji »glas« resnično seže v deveto vas.

Binarni sistem kot temelj (potencialnega) jezika

Kot je prof. Adamatzky ugotovil že pred časom, je mogoče pri ostrigarjih ločevati med dvema dolžinama električnih impulzov, kar je povsem dovolj za digitalni jezik. To nakazuje, da se lahko micelijsko omrežje pri prenosu informacij s pomočjo električnih impulzov približa delovanju človeških nevronov.

Komunikacija naj bi potekala tudi med gobami in rastlinami

Poleg tega je prof. Adamatzky v preteklosti dokazal, da se električni impulzi pri gobah oziroma pri glivah spreminjajo glede na izpostavljenost različnim zunanjim dejavnikom (dotik, svetloba, kemične spremembe v neposredni okolici itn.). Nekateri drugi raziskovalci pa se odkrili, da gobje komuniciranje ni samo znotrajvrstno, ampak da je možna tudi medvrstna komunikacija, na primer med različnimi vrstami gob in rastlin. Kakšen je cilj tovrstne komunikacije? Domneva se, da so komunikacijska omrežja primarno namenjena izmenjavi informacij o območjih, ki so posebej bogata s hranilnimi snovmi, in o potencialnih nevarnostih.

Zaznane pomembne razlike v »govorici« posameznih vrst gob

Eksperiment, na katerem temelji nova študija, je vključeval štiri različne vrste gob. Prof. Adamatzky je želel preveriti, ali te gobe govorijo »isti jezik«. Pri tem je odkril pomembne razlike. Pri eni od vrst je izmeril nadpovprečno dolge intervale med posameznimi vrhovi oziroma mesti zgostitve električnih impulzov. Ena od vrst pa je odstopala po nadpovprečno bogatem »besednjaku«, tj. po nadpovprečno velikem številu različnih kombinacij kratko- in dolgofrekvenčnih signalov.

Za analizo signalov uporabljena klasične lingvistične metode

- Oglas -

Prof. Adamatzky si je pri delu pomagal z orodji, ki jih lingvisti pogosto uporabljajo pri analizi človeškega jezika. Proces »prevajanja« je temeljil na iskanju sklopov električnih impulzov, ki so si bili dovolj podobni, da je bilo mogoče sklepati, da predstavljajo isto »besedo«. Seveda pa o tem ni mogoče govoriti s popolno gotovostjo; tudi v človeškem jeziku najdemo številne izraze, ki zvenijo zelo podobno, vendar se lahko njihov pomen močno razlikuje.

Vsakodnevni besednjak preučevanih gob vključuje do 20 »besed«

Kot je bilo omenjeno že uvodoma, je prof. Adamatzky ugotovil, da je besednjak nekaterih gobjih vrst, ki jih je preučeval, sestavljen tudi iz do 50 »besed«. Vendar nobena od preučevanih vrst redno ne uporablja več kot približno 15–20 »besed«. Najbolj kompleksna skladnja je bila zaznana pri navadni cepilistki (Schizophyllum commune). Seveda pa je treba pri tem upoštevati, da so bile preučevane samo štiri vrste. Odkritja, s katerimi je postregel prof. Adamatzky, so vsekakor zelo zanimiva. Vendar pa se nekateri od njegovih kolegov sprašujejo, ali je oznaka »jezik« resnično upravičena.

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×