Prijava
Kako verjetno je, da bo neka oseba prevarala svojega partnerja? Lahko na podlagi specifičnih okoliščin, osebnostnih značilnosti, demografskih podatkov in podobnih dejavnikov ocenimo, kakšna je verjetnost za varanje? Prav to so bila vprašanja, ki so si jih zastavili raziskovalci, ki so pred nedavnim objavili študijo, naslovljeno »Ali je mogoče predvideti nezvestobo? Uporaba razložljive umetne inteligence za določanje najpomembnejših napovednih znakov nezvestobe«. Študija je bila objavljena v reviji The Journal of Sex Research …
Povprečna starost anketirancev je bila približno 33 let
Poleg klasičnih »skokov čez plot« oziroma seksualne nezvestobe je raziskovalce zanimal tudi pojav t. i. virtualne nezvestobe, ki je današnjih časih vedno pogostejša. Pri ugotavljanju, ali je mogoče pri osebah, ki so že prevarale partnerja, zaznati določene ponavljajoče se vzorce, sta bila analizirana dva sklopa podatkov. V prvega so bili vključeni podatki za 891 oseb, v drugega pa za 202 osebi. Pri prvem sklopu so večino predstavljale heteroseksualne osebe (53,9 %), sledile so biseksualne (21,2 %) in homoseksualne osebe (18 %). Večina oziroma 62,7 % oseb iz prve skupine je bila v resnem razmerju (zakon ali bivanje v zunajzakonski skupnosti). Povprečna starost sodelujočih je bila nekaj manj kot 33 let, povprečno trajanje razmerij pa je bilo dobrih 6 let. Pri drugi skupini, ki je zajemala izključno raznospolne pare, je bila povprečna starost oseb podobna kot pri prvi skupini.
Raziskovalci preučili skoraj 100 različnih spremenljivk
Kot oblika seksualne prevare so bile upoštevane različne oblike spolnih odnosov (vaginalni, analni, oralni itn.). Virtualna prevara partnerja pa je bila opredeljena z aktivnostmi, ki običajno spadajo v kategorijo »virtualni seks«. Pri tem je šlo lahko izključno za klepet s seksualno vsebino ali za virtualno prevaro, ki je vključevala tudi uporabo kamere. Čustvena nezvestoba ni bila predmet raziskave. Raziskovalci so pri obeh skupinah analizirali 96 spremenljivk. Med drugim so se osredotočili na starost, spol, etnično pripadnost in dokončano stopnjo izobrazbe anketirancev, na njihov libido (tako nasploh kot v povezavi s partnerjem), zadovoljstvo s seksualnim življenjem, zadovoljstvo z odnosom, odnos do spolnosti in na t. i. stil navezanosti.
Prepričanje, da varajo predvsem moški, ni nujno upravičeno
V prvi skupini je seksualno nezvestobo priznalo 32 odstotkov sodelujočih, virtualno nezvestobo pa 26,6 % vprašanih. V drugi skupini je na vprašanje, ali so bili kdaj seksualno nezvesti svojemu partnerju, pritrdilno odgovorilo 17,5 % vprašanih, virtualno nezvestobo pa je potrdilo dobrih 14 % oseb. Pri prvi skupini je bilo med osebami, ki so seksualno ali virtualno prevarale partnerja, bistveno več moških, pri drugih skupini pa je bil delež moških in žensk podoben.
Pomemben dejavnik zadovoljstvo z odnosom, toda varale tudi osebe v »srečnem razmerju«
Večje zadovoljstvo z odnosom nasploh je pomenilo manjšo verjetnost za prevaro. Vendar so avtorji študije poudarili, da to še ne pomeni, da se niso za varanje odločale tudi osebe, ki so bile nasploh zadovoljne s svojim partnerskim odnosom. Na povečano verjetnost za varanje partnerja so vplivali še nekateri drugi dejavniki: zelo močna želja po spolnosti, daljši čas trajanja razmerja in bolj liberalno dojemanje spolnosti. Poleg precej logičnih ugotovitev so avtorji raziskave odkrili tudi nekatere manj očitne korelacije. Verjetnost za virtualno prevaro partnerja je bila na primer manjša pri tistih osebah, ki s svojim partnerjem še nikoli niso imele analnega spolnega odnosa. Toda čeprav je mogoče pri analizi podatkov odkrivati določene vzorce, avtorji opozarjajo, da na odločitev za prevaro običajno vpliva kompleksen splet dejavnikov. Tako ne obstaja en sam dejavnik, na podlagi katerega bi bilo mogoče oceniti, kakšna je verjetnost za to, da bo nekdo prevaral svojega partnerja.
Preberite tudi: 5 astroloških znamenj, ki so nagnjena k varanju
