Zadnja leta se precej govori o t. i. prekinitvenem postu. Tako ste najverjetneje tudi sami že slišali za ta izraz, morda pa ste se celo odločili za to, da prekinitveni post tudi preizkusite. Pa ste vedeli, da ne obstaja ena sama različica prekinitvenega posta? Čeprav so določene oblike seveda še posebej priljubljene, lahko prekinitveni post izvajate na različne načine.
1. Metoda 16 : 8
Pri najpogostejši različici prekinitvenega posta izberemo dolžino intervala, ko bo »dovoljeno« prehranjevanje, preostanek dneva pa se postimo. Zelo pogosta je na primer različica »16 : 8«, kar pomeni, da je prehranjevanju namenjenih 8 ur, postenju pa 16 ur. Možne so seveda tudi variante, na primer »14 : 10« ali »20 : 4«. Količina obrokov znotraj časovnega intervala za prehranjevanje je lahko poljubna, prav tako pa imate ogromno svobode pri odločanju, kateri del dneva bo namenjen prehranjevanju in kateri postenju. Vaš zadnji obrok dneva je lahko na primer večerja okoli 20. ure, naslednji obrok pa nato pojeste okoli poldneva. Če težko preskočite zajtrk, pa lahko na primer jeste od 7. do 15. ure. Pri prekinitvenem postu so takrat, ko ne jeste, praviloma dovoljeni napitki, kot sta kava in nesladkan čaj.
2. OMAD
Kratica OMAD izhaja iz angleščine, in sicer se nanaša na besedno zvezo »one meal a day«. Gre torej za različico prekinitvenega posta, pri kateri je »dovoljen« en sam obrok, ki ga osebe, ki se odločijo za to dieto, običajno zaužijejo zvečer. Obrok je seveda precej obilen. Čeprav naj bi prekinitveni post deloval, tudi če se pri izboru živil ne omejujemo posebej, se kljub temu priporoča, da je hrana, ki jo uživamo, karseda raznolika, obenem pa naj bo čim večji del jedilnika sestavljen iz nepredelanih, polnovrednih živil.
3. Bojevniška dieta
Nekateri menijo, da moramo med oblike prekinitvenega posta prištevati tudi t. i. bojevniško dieto, ko jo je zasnoval Ori Hofmekler. Čeprav se pri tej dieti čez dan praviloma ne postimo, so dovoljene predvsem manjše količine svežega sadja in zelenjave, glavni obrok pa je večerja. Večino kalorij naj bi tako zaužili v 4 urah ali manj.
4. Dieta 5 : 2
Kot obliko prekinitvenega posta lahko razumemo tudi dieto »5 : 2«. Dieta je namenjena tistim, ki nočejo pretirano spremeniti svojih prehranjevalnih navad, vendar bi želeli kljub temu izgubiti kakšen odvečni kilogram ali dva. Pri tej dieti namreč pet dni v tednu jeste kot običajno, kar pomeni, da vam ni treba spreminjati kaloričnega vnosa, dva dni v tednu pa je vnos hrane precej manjši. Dovoljeno je namreč zaužiti samo približno 500 oziroma 600 kalorij. Tudi tu imate proste roke glede razporejanja kalorij. Praviloma se ljudje, ki preizkusijo to dieto, odločijo za dva lahka obroka. Če nočete prekoračiti kaloričnega vnosa, to seveda pomeni, da se morate dva dni v tednu omejiti predvsem na sadje in zelenjavo. Razporeditev dni je lahko pri dieti »5 : 2« poljubna. Kalorični vnos je lahko manjši dva zaporedna dneva v tednu, verjetno pa bo lažje, če bo vmes malo razmika.
5. Dan za postenje + dan za normalno prehranjevanje
Verjetno najbolj ekstremna različica prekinitvenega posta je princip, ki zahteva, da se vsak drugi dan postite, medtem ko lahko druge dni jeste kot običajno. To pomeni kar precej na gosto posejanih ciklov, ko boste morali biti 24 ur povsem brez hrane. Za večino ljudi je ta različica prekinitvenega posta težko izvedljiva. Če se odločite zanjo, se prepričajte, da vam zdravstveno stanje zares omogoča tovrstno prehranjevanje. Obenem pa upoštevajte, da ni priporočljivo, da ta dieta traja predlogo.
Preberite tudi: Fascinantno dogajanje v telesu med različnimi fazami postenja