Vegetarijanci imajo boljši seks!

Poglejte si provokativni video oglas organizacije PETA za promocijo vegetarijanstva in lepšega odnosa do živali, ki so ga  Super Bowl in televizijska postaja NBC na žalost zavrnili.

Etika vegetarijanstva

Etika je nasploh zelo pereča tema današnjega časa – kako jo opredeliti, kdo je pristojen, da postavi splošno sprejemljiva merila, kakšna je možnost, da se obdrži v svetu, kjer so na prvem mestu dobiček, gospodarska rast in čim večji izkoristek, v glavah ljudi pa skrb za denar, denar, denar …? O prehrani niti ne utegnemo razmišljati; je le nujno opravilo, ki ga odpravimo čim hitreje, celo ob branju, gledanju televizije, hoji ali stoje v restavraciji. Sami presodite, koliko je to naravno (in etično do nas samih) ter ali je res neizogibno.

Pomen pisanja in govorjenja o vegetarijanstvu je ta, da se ljudje odprejo notranjemu glasu telesa, občutkov in seveda vesti, ter naredijo, kakor jim ti glasovi velevajo. Sam sem vsekakor zagovornik izhajanja iz sebe, ne pa iz pritiska okolice – odločite se torej za vegetarijanstvo na podlagi argumentov, ki vas dejansko prepričajo, pri tem pa ohranite (oziroma povečajte) dobro zdravje in počutje. Ukrepi nekaterih skrajnjih organizacij, ki delajo psihični pritisk nad ljudmi ali pa se z nasiljem borijo proti mesni in krzneni industriji ter drugim mučiteljem živali, se mi ne zdijo prava pot. Bolje je s svojim zgledom zdravega in harmoničnega življenja pokazati, kakšno je lahko življenje brez mesa – z neprimerljivo manj bolezni, stresa, živčnosti in nenazadnje stroškov za hrano. Potem lahko o tej temi pišemo in govorimo na podlagi osebne izkušnje ter brez agresivnosti.

Vegetarijanstvo je ozaveščanje o delovanju sveta, našega organizma in drugih bitij, zato ga ponavadi spremlja tudi opuščanje drugih zdravju in okolju škodljivih razvad, kot so kajenje, opijanje in lenarjenje. Brez takega ozaveščanja je vegetarijanstvo le nestalna kaprica. Kakšna korist je od tega, da sem ekološko osveščen in dajem ves papir v reciklažo, po drugi strani pa pri tiskanju ali pisanju razmetavam z njim – na cel A4 list zapišem eno samo telefonsko številko, ki jo kasneje prenesem v notes, potem pa list zmečkam in odvržem; resda na kup za recikliranje, pa vendar – zakaj cel list? Vegetarijanstvo s tovrstnim odnosom je nedosledno.

Pri doslednih vegetarijancih, ki dolgo vztrajajo pri svoji odločitvi, so etični razlogi verjetno med najtehtnejšimi. Sem štejem tudi ekološke razloge, saj je ekologija etičnost, le da v odnosu do okolja, vendar pa o tem raje kdaj drugič. V prvi vrsti pa je tukaj le odpor do trpljenja živali, ki so ga deležne ne le ob zakolu, temveč ponavadi vse svoje življenje. O tem je napisanih kar nekaj knjižic in člankov, a žal večina ljudi strašna dejstva še premalo povezuje z zrezki na krožnikih in salamami v sendvičih. Kako malo je človeštvo že v prejšnjih stoletjih razumelo to povezavo, kažejo izjave slavnih vegetarijancev iz preteklosti:

“Človek je pravzaprav kralj zveri, saj jih po okrutnosti prekaša. Ljudje živimo za ceno življenj drugih. Živa pokopališča smo! … Prišel bo čas, ko bodo ljudje gledali na ubijanje živali tako, kakor danes gledajo na ubijanje ljudi.”
– Leonardo da Vinci

“Ali sem vam res zdi nenavadno, da se je Pitagora vzdržal mesa? Sam se raje sprašujem, po kakšnem naključju in v kakšnem duševnem stanju se je prvi človek z usti dotaknil strjene krvi in ponesel k ustnicam meso mrtvega bitja. Kako je lahko na mizo postavil mrtva, postana telesa ter si jih drznil imenovati hrana, ko pa so vendar še pred kratkim mukala, tekala in živela? Te živali vsekakor niso levi in volkovi, ki bi jih pobijali v samoobrambi. Nasprotno, za te nam ni mar, koljemo pa nedolžna, krotka bitja, ki nimajo krempljev in zob, s katerimi bi nas lahko poškodovala. Da bi dobili malo mesa, jih prikrajšamo za sonce, svetlobo in življenje, do katerih imajo pravico po rojstvu in bitju … Če že razglašate, da ste bili ustvarjeni za tako hrano, pa sami ubijte, kar želite pojesti. Vendar storite to le z lastnimi močmi, brez pomoči mesarskega noža, gorjače ali sekire.”
– Plutarh

“Kako lahko pričakujemo na zemlji slogo in mir, če pa so naša telesa živi grobovi ubitih živali?”
– Lev Tolstoj

.

“O veličini naroda in o njegovi moralni zavesti lahko sodimo po tem, kakšen je njegov odnos do živali.”
– Mahatma Gandhi

.

Richard Gere podpira ustanovitev vegetarijanskega območja v Indiji

Poznamo kar nekaj različnih območij, na nekaterih na primer ne smemo kaditi, tokrat pa govorimo o območju, kjer naj ljudje nebi jedli mesa.

Richard Gere podpira vegetarijance

Igralec Richard Gere vodi kampanjo, s katero naj bi pomagal Indijsko mesto Bodhgaya spremeniti v vegetarijansko območje miru. Tam naj bi Buda prvič dosegel razsvetljenje oziroma t.i. nirvano. Gibanje so že leta 2006 ustanovili Tibetanci, ki jih, kot je znano že nekaj časa, podpira tudi Richard Gere.

Vegetarijanci živijo dlje

Pravljica o mesu kot o kosu življenjske moči se je obdržala stoletja dolgo. Brez mesa bi  grozili simptomi pomanjkanja, je dolgo časa zatrjevala medicina. Danes doživljamo usodne posledice te laži o prehrani.

V nemškem zdravstvu denimo porabijo vsako leto okoli 70 milijard evrov za bolezni, ki so pogojene s prehranjevanjem. Pri tem moramo znaten delež pripisati posledici uživanja mesa. Mnoge obsežne študije so namreč pokazale: jesti meso je nezdravo in pospešuje razvoj številnih bolezni.

Vegetarijanci so v vseh pogledih bolj zdravi

Od druge svetovne vojne opazujemo stalen porast civilizacijskih bolezni – npr. diabetes mellitus, sladkorne bolezni, nato putike, koronarnega obolenja srca, visokega krvnega pritiska – in znanstveniki za prehrano so razmišljali, kaj je vzrok. Vzporedno z naraščanjem civilizacijskih bolezni beležimo v industrijskih deželah hiter porast porabe mesa. Zato so znanstveniki in zdravniki razmišljali, katera oblika prehranjevanja bi bila preventivno najbolj učinkovita proti tem civilizacijskim boleznim. Zaradi tega so se od začetka sedemdesetih let okrepljeno izvajale študije o vegetarijanskem prehranjevanju. Poznamo okoli dvanajst velikih mednarodnih študij, npr. oxfordsko vegetarijansko raziskavo ali študije z adventisti v Kaliforniji, ali študije, ki so se izvajale v Nemčiji, npr. giessenska ali heidelberška vegetarijanska raziskava.

In izsledki so popolnoma jasni. Vegetarijanci živijo dlje, imajo manj civilizacijskih bolezni kot tisti, ki se prehranjujejo mešano. Imajo npr. boljše vrednosti krvnega tlaka in holesterola, manj pogosta sta pri njih putika in visok krvni pritisk, v povprečju so tudi vitkejši od uživalcev mešane hrane. Vegetarijanska prehrana nudi mnoge zdravstvene prednosti, med drugim tudi zato, ker vsebujejo rastline veliko sekundarnih hranilnih snovi, tako imenovane fitokemikale. Za te snovi je dokazano, da so koristne za zdravje, ker redčijo kri, preprečujejo obolelost za rakom, stimulirajo imunski sistem. Torej je na koncu koncev vegetarijanski način prehranjevanja bistveno bolj zdrav način življenja. Danes tudi vemo in je znanstveno nedvoumno dokazano, da meso, klobase in ribe v človekovi prehrani niso potrebni.

Danes bi vsakdo rad bil vitek, zato uživanje mesa lahko le odsvetujemo. Meso vsebuje mnoge nasičene maščobne kisline, ki so v veliki meri krive za nastajanje prekomerne teže. Torej so nenasičene maščobne kisline, ki se nahajajo v živilih rastlinskega izvora, veliko manj redilne. To je dokazala tudi raziskava na Metabolic Research Instituts v Avstraliji, kjer so vegetarijanci in jedci mesa zaužili enako količino kalorij, pri čemer so se jedci mesa občutno bolj zredili kot vegetarijanci. Prekomerna teža ni samo problem človekovega dobrega počutja, ampak je tudi velik rizičen faktor pri nastajanju različnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, srčni infarkt, kap, pa tudi bolezni kot sta diabetes in rak. Mnoge civilizacijske bolezni, ki jih imamo danes, so povezane s prekomerno težo …

Celoten članek Vegetarijanci živijo dlje in o škandalih povezanih z živili si lahko preberete na spletni strani utrinek.si.

Razlogi za uživanje mesa in zakaj ne držijo

V mesecu oktobru smo ob obletnici delovanja OrCe organizirali brezplačno predavanje na temo zmote in resnice o vegetarijanski prehrani. Predavanje je doživelo resnično izjemen odziv in posledično smo prejeli zelo veliko prošenj, če bi predavanje lahko ponovili, saj ste si mnogi nanj želeli pripeljati tudi sorodnike, prijatelje, znance … zato vas zdaj z velikim veseljem obveščamo, da bomo predavanje v soboto, 21.11.2009, ponovili!

Danes v zahodnem svetu uživanje mesa že dolgo ni več nuja, ostalo je le kot del tradicije, navade. Vseeno pa se še vedno pojavljajo trditve, da naj bi uživanje mesa bilo potrebno, kar pa je sodobna prehranska znanost že davno spodbila. Na predavanju se bomo dotaknili nekaterih teh trditev in preko znanstvenih dognanj ugotavljali njihovo (ne)resničnost.

Zato, če želite izvedeti praktično vse kar je za vedeti o vegetarijanski in veganski prehrani, če želite da vam nekdo argumentirano in dokazljivo razbije praktično vse mite, ki jih nekateri strokovnjaki širijo v javnosti o škodljivosti tovrstne prehrane, če želite da se v poljudnem jeziku razkrijejo matematične manipulacije, ki se jih poslužujejo te isti strokovnjaki z namenom prikazovanja mesa kot pomembnega, celo nepogrešljivega v prehrani človeka in nenazadnje, če želite argumentirano razlago, zakaj ubijanje rastlin in živali nikakor ni enako in ali imajo krvne skupine res kakšen vpliv na prehrano … ter seveda še mnogo, mnogo več – potem le pridite na predavanje.

Predaval bo mag. Marko Čenčur.

Na predavanje lahko povabite prijatelje, sorodnike, znance … vse, katere tematika kakorkoli zanima. Vabljeni ste vsi, ne glede na vaše prehranjevalne navade ali prepričanja. Po in med predavanjem boste lahko zastavili vprašanja, ki vas zanimajo oz. na katere iščete odgovore.

Predavanje je brezplačno, obvezna pa je prijava nanj, katero nam pošljite na mail info@or-ca.si, najkasneje do 19. novembra. V prijavi navedite vaše ime in priimek ter kontaktno tel. številko. Predavanje bo potekalo v Ljubljani, s pričetkom ob 14.30h, natančna lokacija pa vam bo sporočeno ob prejemu in potrditvi vaše prijave.

Toplo vas vabimo, da z nami preživite zanimiv, drugačen in izobraževalen dan … verjamemo, da bomo razvili marsikatero zanimivo in poučno debato in skupaj preživeli prijetno popoldne.

Torej v soboto, 21.11.2009 vabljeni na brezplačno predavanje!

Brez mesa živite bolj zdravo

Še pred nekaj leti je veljalo, da je za zdrav razvoj kot za ohranitev zdravja in življenjske moči uživanje mesa nujno potrebno. Strokovna priporočila so vsebovala uživanje mesa vsak dan, priporočljive količine mesa so bile zelo visoke.

A celo priporočila uradne medicine in drugih strokovnjakov so se spremenila. Tudi znane prehrambene piramide so se spremenile. Meso vztrajno drsi med neprimerne prehrambene artikle. V javnost vse bolj prihajajo izsledki znanstvenih raziskav, ki kažejo, da je meso škodljivo živilo.

Uživanje vsakovrstnega mesa in rib je rizični faktor za številna obolenja. Meso je s stališča fiziologije prehrane odvečno živilo. Strokovnjaki danes ne dvomijo več, da vegetarijanska prehrana zagotavlja optimalno kritje potreb po hranilnih snoveh. To velja za vse starostne skupine. Pri nekaterih obolenjih, npr. pri visokem krvnem pritisku, zvišanem holesterolu, revmi, pri motnjah v presnovi maščob, je vegetarijanski in veganski način življenja eden najbolj smiselnih terapevtskih ukrepov nasploh.

Meso in druga živila živalskega izvora vsebujejo zelo veliko nasičenih maščobnih kislin, holesterola oziroma “slabega holesterola” in so tudi dokaj kalorijsko bogati. Te njihove lastnosti imajo za človekovo zdravje več negativnih posledic, med katere sodijo:

• visoka poraba nasičenih maščobnih kislin lahko med drugim vodi v odklanjanje insulina in s tem pripomore k nastanku sladkorne bolezni
• nasičene maščobne kisline podpirajo nastajanje prekomerne telesne teže, ta pa je rizični faktor za razvoj nekaterih tipov raka kot tudi za obolenja srca in krvnega obtoka, za srčni infarkt, kap, motnje v prekrvavitvi, povzroča pa tudi čustvene težave (študija, objavljena v časopisu Pediatrics, januar 2000, ugotavlja, da imajo debeli dečki in deklice do 14-tega leta znatno manjši občutek samospoštovanja kot njihovi vrstniki, ki imajo povprečno telesno težo)
• podatki kažejo, da je uživanje nasičenih maščob celo močneje povezano z umrljivostjo kot stres ali kajenje
• visok holesterol v krvi sodi poleg kajenja in visokega krvnega pritiska med tri glavne rizične dejavnike srčno – žilnih obolenj (raziskovalci ugotavljajo, da arterije ne otrdijo, če so stopnje holesterola nizke (pod 150 mg/dl krvi), tudi če obstajajo drugi dejavniki kot npr.: stres, diabetes, premalo gibanja ali družinska nagnjenost), odkrili pa so tudi, da je visoka stopnja holesterola v krvi povezana z mnogimi oblikami raka, npr. z levkemijo, z rakom na jetrih, na črevesju, na trebušni slinavki, rektumu, na pljučih, na možganih… Argentina in Urugvaj spadata med največje porabnike govejega mesa na svetu in istočasno k deželam z najvišjo stopnjo raka na prsih in črevesju!
  Tudi rezultati kitajskega projekta (največja do zdaj raziskava o povezavi med prehrano in tveganjem obolevanja – opravljena v letih 1983 in 1989 na 10.200 ljudeh; za vsakega so obdelali več kot 1000 podatkov) kažejo, da z rastjo količine holesterola in uree v krvi raste pogostost raka, srčnih obolenj in diabetesa.
• naslednja alarmantna ugotovitev je, da meso škoduje kostem. Mesni proizvodi vsebujejo povprečno več fosforja kot kalcija, na kar človeško telo reagira s sproščanjem kalcija iz kosti. To pa povečuje tveganje osteoporoze ter zlomov kosti.
• živalski proizvodi vsebujejo veliko arahidonske kisline, iz katere se tvorijo vnetne snovi. Te lahko povzročijo nastanek nevrodermitisa, vnetij tankega in debelega črevesja, astme, artritisa, artroze in revme.
• znanstveniki so tudi ugotovili, da beljakovinsko bogata prehrana vodi do zvišanja kortizona v krvni plazmi in slini. Če je povišanje dolgotrajno oziroma kronično, škoduje hipokamposu, kar povzroča občutno poslabšanje spomina.
• raziskava kalifornijske univerze Loma Linda je, pri tistih, ki jedo meso, ugotovila tudi do dvakrat višje tveganje, da zbolijo za demenco …

Vir: utrinek.si

Postati ali ostati vegetarijanec

Danes se mnogi ljudje odločajo za vegetarijanstvo, toda med njimi je visoka stopnja tistih, ki se kasneje vrnejo k mesni prehrani. Zakaj?

Nekateri so trdno prepričani, da je življenje brez mesa bolj zdravo in moralno kot življenje z mesom, kar pa očitno ne drži za mnoge druge, ki svojo odločitev za vegetarijanstvo kasneje spremenijo. Če poznamo družbeno dinamiko in psihologijo človeka, ni težko odgovoriti zakaj.

Najprej se je seveda treba vprašati, zakaj ljudje sploh postanejo vegetarijanci.
Glavni razlogi so štirje:

1. ideologija, vera
2. zdravje
3. modna ali kaka druga muha
4. etičnost

Nekatere (zlasti vzhodnjaške) religije zahtevajo bolj ali manj strogo vzdržnost od mesa. Kdor sprejme ideologijo, sprejme tudi vegetarijanstvo. Če kasneje korenito spremeni svoja prepričanja, odločnost glede vegetarijanske prehrane pogosto zbledi ali izgine. Ponavadi so ideološki in etični vegetarijanci najbolj gorečni oziroma fanatični, nekatere skupine celo agresivno nastopajo proti mesni industriji. To je tudi eden glavnih razlogov, da je vegetarijanstvo marsikje nepriljubljeno. Ali ste bili kdaj ogorčeni nad zagretim zagovornikom presnojedstva, ki vas je poskušal prepričati, da se znebite kuhinjskih loncev?

Več o vegetarijanstvu si lahko preberete na spletni strani utrinek.si.

Podpirajte ‘Ponedeljek brez mesa’

“Meat Free Monday“ je kampanja, ki spodbuja ljudi k temu, da bi omilili klimatske spremembe s tem, da zmanjšajo povpraševanje po mesu s tem, da bi se vsaj za en dan v tednu odpovedali mesnim izdelkom.

S tem pa bi prispevali tudi k:

• manjši onesnaženosti
• zmanjšanju svetovne lakote
• politični spremembi
• boljšemu zdravju
• varstvu in pravicam živali.

FCEN (Food Climate Research Network) predvideva, da je proizvodnja “od farme do krožnika“ kriva za 20-30% povečanje emisij, od tega pa je za vsaj polovico teh plinov kriva živina. Torej, večje, kot je povpraševanje po mesu, več plinov proizvedemo.

Zakaj ne bi zato ‘žrtvovali’ vsak ponedeljek in se odrekli mesu, saj bomo s tem pripomogli k večimi spremembami; vse pa so v korist boljše prihodnosti.

Vir: http://www.supportmfm.org/