Najboljša leta? Med 30. in 34. letom starosti!

Mnenja o tem, katera so najboljša leta človekovega življenja, so seveda zelo subjektivna.

Ali lažnim novicam nasedajo samo starejši ljudje?

Prepričanje, da lažnim novicam nasedajo predvsem starejši ljudje, je zelo razširjeno. Ali gre pri tem za upravičeno stališče ali zgolj za predsodek?

Aktivno poslušanje – osnova uspešne komunikacije

Čeprav se vam morda zdi, da poslušate sogovornika, so standardi za aktivno poslušanje, ki je osnova uspešne komunikacije, precej visoki.

Ščetkanje zob pred zajtrkom ali po zajtrku?

Kdaj si običajno lotite ščetkanja zob – neposredno po tem, ko se zbudite, torej še pred zajtrkom, ali šele po prvem obroku?

Sam svoj terapevt: 3 vprašanja, ki si jih morate zastaviti vsak dan

Terapija v lastni režiji ima lahko kljub temu ogromno koristi. Omogoča vam nadzor nad čustvi in počutjem.

Protibolečinska sredstva lahko, paradoksno, prispevajo h kroničnim bolečinam

Znano je, da je lahko pogosta uporaba protibolečinskih sredstev problematična. Zdaj pa so raziskovalci odkrili, da ima lahko celo paradoksen učinek.

Onesnaženost okolja kriva že za najmanj 9 milijonov smrti letno

Raziskovalci so ugotovili, da je bila onesnaženost okolja leta 2019 kriva za najmanj 9 milijonov prezgodnjih smrti.

Migrene lahko povečajo nevarnost za zaplete med nosečnostjo

Z migrenami se spopada kar približno 20 odstotkov žensk v rodni dobi. Raziskovalci so bili pozorni na najbolj tipične zaplete, povezane z nosečnostjo.
Zdravje & prehrana1. oktober je Svetovni dan vegetarijanstva

1. oktober je Svetovni dan vegetarijanstva

MORDA VAS ZANIMA

Glavni namen Svetovnega dneva vegetarijanstva, ki ga že od leta 1977 vsako leto obeležujemo 1. oktobra vsako, je ozaveščati ljudi o pomenu zmanjšanja uživanja hrane živalskega izvora. Že sloviti Albert Einstein je zapisal, da bi vegetarijanski način življenja že s čisto fizičnim vplivom na človeški temperament zelo koristno vplival na velik del človeštva.

- Oglas -

Zakaj torej postati vegetarijanec? No, v prvi vrsti s takim načinom prehranjevanja rešujemo živali pred strahovitim trpljenjem. Z brezmesno prehrano prav tako znižujemo možnost razvoja bolezni srca in ožilja ter raka, glavnih morilcev sodobnega časa.

Vegetarijanka

Odločitev, da se odpovemo mesu, močno prispeva tudi k varovanju okolja. Če bomo uživali manj mesa, bomo močno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, zmanjšali porabo vode, zmanjšali svoj ogljični odtis ter prispevali k manjši porabi fosilnih goriv. Dejstvo je, da je vzreja živine za hrano tudi močno neekonomična – za 200-gramski zrezek, ki se znajde na našem krožniku, žival zaužije kar do 2 kilograma žita. S tema dvema kilogramoma bi  lahko nahranili približno osem otrok. Se kdaj vprašate, koliko ljudi na svetu dobesedno strada?

Pobudo Zeleni ponedeljek so v našem prostoru ljudje zelo lepo sprejeli. Zeleni ponedeljek želi v ljudeh spet prebuditi zavedanje o tem, koliko mesa pravzaprav danes pojemo. Če razmišljate o tem, kolikokrat so meso jedli naši dedki in babice, verjetno hitro pridete do jasnega zaključka – bolj poredko. Povprečni Slovenec pa danes na leto zaužije kar 90 kilogramov mesa in mesnih izdelkov, kar je resnično skrb vzbujajoče. Zakaj ne bi svoje prehrane obogatili z več zelenjave, sadja, žit? Kot navajajo na Zelenem ponedeljku, več sveže in žive hrane ohranja zdravje in dobro počutje, preprečuje čezmerno telesno maso, zmanjša možnost srčnih obolenj, raka, diabetesa in mnogih drugih kroničnih nenalezljivih bolezni.

Oblike vegetarijanstva

- Oglas -

Obstaja več različic vegetarijanskega prehranjevanja. Naj jih le na kratko predstavimo in pojasnimo njihove posebnosti:
Delno vegetarijanstvo – Delni vegetarijanci večinoma uživajo rastlinsko hrano, občasno pa še vedno posežejo tudi po mesu.
Lakto-ovo vegetarijanska prehrana – Ta vrsta vegetarijanskega prehranjevanja poleg vseh živil rastlinskega izvora predvideva še uživanje mleka in mlečnih izdelkov ter jajc.
Ovo-vegetarijanstvo – Ovovegetarijanci poleg vse hrane rastlinskega izvora uživajo tudi jajca.
Lakto-vegetarijanstvo – Laktovegetarijanci poleg vse hrane rastlinskega izvora občasno uživajo tudi mleko in mlečne izdelke.
Veganstvo – Vegani ne uživajo nobene hrane živalskega izvora.
Presnojedstvo – Presnojedci uživajo le surovo sadje in zelenjavo, žita le namakajo, poleg tega pa uživajo tudi semena in oreščke ter hladno stiskana rastlinska olja.
Frutarijanstvo – Frutarijanci uživajo le sadje, zelenjavo, semena in oreščke ter hladno stiskana rastlinska olja. Ne uživajo žit in v tem se ločijo od veganov.

Na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije so do tako imenovanih alternativnih načinov prehranjevanja sicer precej zadržani, pravijo pa, da je skrbno načrtovano lakto-ovo vegetarijansko prehranjevanje zdravo prehranjevanje, saj posameznik dobi vsa potrebna hranila, v nekaterih primerih pa mora kljub vsemu jemati tudi prehranska dopolnila oziroma uživati obogatena živila.

Podatki številnih raziskav sicer potrjujejo, da imajo vegetarijanci za kar 40 % manj možnosti, da zbolijo za rakom. Tudi bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen in seveda tudi debelost je mogoče v 95 % preprečiti s pomočjo zdrave, na rastlinskih živilih osnovane prehrane ter seveda z uspešnim soočanjem s stresom. Podatkov, ki govorijo v prid brezmesni prehrani je veliko, končno odločitev o izbiri najbolj optimalnega načina prehranjevanja pa je seveda popolnoma prepuščena vam.

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×