Ko odpremo omaro in nas namesto prijetnega vonja po sveže opranem perilu preseneti hladen, rahlo zatohel zrak, se hitro zavemo, da nekaj ni v redu. Vlažnost v omari ni samo nadležna, ampak tudi zahrbtna: neopazno prehaja med tkanine, zadržuje vonjave in ustvarja pogoje, v katerih lahko začne nastajati plesen. Marsikdo omaro sicer redno čisti, a težava se kljub temu vrača – posebej v stanovanjih, kjer je pretok zraka šibkejši ali kjer je omara postavljena tik ob zunanjo steno. In ker električni razvlaževalniki niso vedno priročna ali cenovno ugodna rešitev, se ljudje pogosto obrnejo k preprostejšim, naravnim metodam.
Ključni poudarki:
- Naravne vpojne snovi v omari lahko učinkovito zmanjšajo vlago, ne da bi potrebovali elektriko.
- Razporeditev oblačil in prezračevanje omare imata večji vpliv, kot si večina predstavlja.
- Redno skrb za čistočo in suhost omare prepreči ponavljajoče vonjave ter nastanek plesni na tekstilu.
Zakaj se v omari sploh nabira vlaga?
Preden se lotimo reševanja težave, je smiselno razumeti, zakaj omara sploh postane prostor, kjer se zadržuje vlaga. Omare so zaprti sistemi, ki skoraj ne izmenjujejo zraka z okolico. Ko v njih pospravimo še rahlo vlažna oblačila, mokre čevlje ali tekstil, ki je bil sušen v prostoru brez pretoka zraka, se v njej hitro ustvarijo idealni pogoji za kondenzacijo. V starejših stanovanjih dodatno vplivajo hladne zunanje stene: ko je omara postavljena ob eno izmed njih, se zrak v notranjosti še hitreje ohladi in voda se začne izločati na površine.
Včasih težavo povzročijo tudi popolnoma nepričakovane stvari – na primer preveč tesno zaprt prostor, dišave, ki zadržujejo vlago, ali tkanine, ki same po sebi absorbirajo vlago kot gobe. Zato odstranjevanje vlage brez elektrike ni le vprašanje »katera snov vpija vodo«, ampak predvsem razumevanje načina, kako se vlaga premika v zaprtem prostoru.
Naravne vpojne snovi, ki učinkovito posrkajo vlago
Čeprav je na trgu veliko pripravljenih vrečk s silikagelom, obstaja več naravnih rešitev, ki odlično delujejo – pogosto celo bolje, saj pokrijejo večjo površino in zrak hitreje osušijo. Pred uporabo je dobro najprej izprazniti omaro in jo rahlo obrisati, da odstranimo kondenz, nato pa vstaviti vpojne snovi.
Med najbolj preizkušenimi naravnimi vpojnimi materiali izstopajo:
- riž (bel ali rjavi), ki nežno, a vztrajno vpija vlago
- soda bikarbona, ki poleg vlage odstrani tudi neprijetne vonjave
- groba morska sol ali kamena sol
- mačji posip iz naravne gline (bentonit)
- kreda ali oglje, ki hkrati vpijata tudi plinaste molekule neprijetnih vonjev
Vsakega od teh materialov lahko nasujemo v manjšo skodelico ali platneno vrečko in jo postavimo na dno ali v zgornji del omare. Zlasti sol in soda se morata menjati vsakih nekaj tednov, saj se zmes strdi, ko se napije vlage. Zanimivo je tudi, da nekateri gredo še korak dlje: riž razporedijo v široke, nizke posodice, da zajame več zraka hkrati.
Postavitev omare in ureditev prostora
Čeprav se mnogi osredotočijo samo na naravne vpojne snovi, sama postavitev omare pogosto igra večjo vlogo, kot bi pričakovali. Omara, potisnjena čisto ob hladno steno, zadržuje vlago, ker zrak za njo ne kroži. Tudi če se omara ne premika pogosto, pomaga že majhna sprememba – premik za zgolj 2 do 4 centimetre.
Za boljši pretok zraka v omari velja nekaj preprostih pravil:
- ne polnite omare do roba
- plašče in debelejša oblačila obesiti tako, da ne visijo preblizu zadnje plošče
- občasno pustiti vrata odprta 10–20 minut
- v omari ne shranjevati čevljev, še posebej mokrih
Prav slednje je zelo pogosta napaka: tudi če je čevelj videti suh, lahko v podplatu ostaja vlaga, ki jo omara »zajame« v nekaj urah.
Kako preprečiti neprijetne vonjave, ko se vlaga že pozna
Ko omara nekaj časa ostaja rahlo vlažna, se začnejo neprijetne vonjave, ki včasih spominjajo na star papir, zemljo ali mokro tkanino. Te vonjave se hitro prenesejo na oblačila, zato je ključnega pomena, da omaro osvežimo.
Najbolje deluje kombinacija mehke osušitve in naravnih dišav. Vendar dišav nikoli ne uporabljamo kot »krinko« za vlago – naj bodo dodatek, ne rešitev. V manjšo vrečko lahko dodamo:
- posušene sivkine cvetove
- liste lovorja
- posušen rožmarin ali vejico mete
- nekaj kapljic esencialnega olja na leseni kocki
Ti vonji naravno osvežijo omaro, pri čemer je pomembno, da jih menjamo vsak mesec ali dva, saj naravne rastline sčasoma izgubijo intenziteto.
Kaj storiti, če je omara že rahlo plesniva
Ko se plesen zazna na notranjih stenah omare, je treba ukrepati takoj, še preden se razširi. Velja poseči po blagih naravnih raztopinah, ki so varne za les, saj agresivni pripravki pogosto poškodujejo površino ali pustijo neprijeten vonj.
Najprej omaro izpraznimo in obrišemo z mehkimi bombažnimi krpami. Nato pripravimo raztopino iz tople vode in belega kisa ali vode in alkoholnega kisa. Zelo dobra je tudi mešanica eteričnega olja čajevca, ki deluje protimikrobno. Površine nežno obrišemo in pustimo, da se popolnoma osušijo.
Koristno je vedeti tudi, da plesen rada nastaja na mestih, kjer se les ali iverka najhitreje ohladi, torej na stiku z zunanjo steno ali na spodnjem delu omare. Tam je priporočljivo dodati dodatno plast vpojne snovi ali sušilne vrečke ali kroglice iz naravne gline.
Premikanje zraka brez elektrike
Veliko ljudi misli, da se brez električnega razvlaževalnika vlage preprosto ne da učinkovito odstraniti. V resnici lahko že zelo majhna sprememba v gibanju zraka izboljša stanje.
Če omaro odpiramo večkrat dnevno, se zrak v notranjosti naravno izmenjuje. Včasih pomaga tudi, da vrata pustimo rahlo priprta – le toliko, da omogočimo kroženje. V stanovanjih z nekoliko bolj vlažnimi stenami pa se uporablja trik, ki ga poznajo starejše generacije: v omaro se postavi rešetka ali podstavek, ki rahlo dvigne oblačila od tal, kar omogoča kroženje zraka pod njimi.
Shranjevanje oblačil: Pogosto spregledan razlog za vlago
Presenetljivo veliko vlage v omaro prinesemo kar sami – s tekstilom, ki ga pospravimo prezgodaj. Perilo, ki ga sušimo v prostoru, kjer ni zadostnega pretoka zraka, ostane rahlo vlažno še dolgo po tem, ko mislimo, da je suho. Enako velja za zimske plašče, puloverje in bundice, ki med nošenjem vpijajo telesno vlago.
Pri shranjevanju pomaga nekaj osnovnih pravil:
- oblačila morajo biti popolnoma suha (tudi znotraj žepov!)
- puloverje je bolje zlagati, ne obešati preblizu zadnje stene
- sezonska oblačila hranimo v bombažnih prevlekah, ne v plastiki
- vonj po vlagi se najhitreje razvije v poliesteru in volni – ti potrebujeta dodatno sušenje
Zanimivo je tudi, da svetli bombažni kosi vonj po vlagi sprejmejo počasneje od temnih oblačil iz mešanic.
Preizkušeni domači triki, ki pogosto presenetijo
Ljudje radi delijo svoje domače načine in nekateri med njimi res delujejo, kljub temu da so na prvi pogled nenavadni. Eden izmed takšnih je uporaba navadnih kred: te odlično vpijajo tako vlago kot vonjave. Postavijo se v škatlico ali v vrečko in menjajo na dva do tri tedne.
Drugi preprost trik je uporaba oglja. Kosi oglja delujejo podobno kot aktivno oglje in vpijajo vlago ter prekrijejo neprijetne vonjave, pri tem pa ne puščajo madežev, če jih pravilno shranimo v vrečko ali posodico.
Veliko ljudi pa prisega na mešanico soli in riža, saj se dopolnjujeta – sol hitro »potegne« zgornjo plast vlage, riž pa deluje dlje časa.
Ko nič ne pomaga: Preverite, ali vir vlage prihaja od zunaj
Včasih je težava veliko bolj skrita. Če se vlaga v omari nabira nenehno in zelo hitro, je možno, da izvira iz stene, za katero stoji omara. Hladne stene, slaba izolacija ali kapilarna vlaga lahko povzročijo, da je prostor za omaro konstantno vlažen, kar se ne bo rešilo samo z vpojnimi snovmi.
V tem primeru je priporočljivo omaro prestaviti ali vsaj odmakniti od stene ter vmesno površino rahlo toplotno izolirati z naravnimi materiali, kot je pluta. Tudi preprosto zračenje prostora nekajkrat na dan močno vpliva na zmanjšanje vlage v stenah.
Dodatni nasveti za dolgotrajnejši učinek
Ko omaro enkrat uspešno osušimo, je ključnega pomena, da ohranimo dobre razmere. To pomeni redno menjavo vpojnih materialov, občasno čiščenje notranjosti in premišljeno shranjevanje tekstila. Omara, ki je bila nekoč pogosto vlažna, bo sčasoma postala veliko bolj stabilna, saj se les in tkanine izsušijo ter ne bodo več oddajale vlage nazaj v prostor.
Za dolgoročno svežino pomaga tudi nežno dišavno razpršilo, ki ga vsakih nekaj tednov popršimo neposredno na les. Pri tem se uporabljajo samo naravne mešanice, kot sta sivka ali limonina trava, saj sintetične dišave pogosto zakrijejo, ne pa odpravijo neprijetnega vonja.
Ko so postopki enkrat utečeni, omara postane prijeten prostor, kjer oblačila ostajajo sveža, suha in brez vonja – tudi v hladnejših ali starejših stanovanjih, kjer se težave z vlago pojavijo pogosteje.
Preberite tudi:
- Plesen v stanovanju? Tako jo jeseni in pozimi preprečite še preden nastane
- Jeseni zračite stanovanje drugače – S tem trikom boste pregnali vlago in plesen
- Kakšna mora biti vlažnost v prostoru jeseni za zdravo bivanje? Večina ljudi tega ne ve
