Najbolj zelena občina 2011 je Ljubljana

Mestna občina Ljubljana je bila 31. januarja 2012 razglašena za »Najbolj zeleno občino leta 2011« med mestnimi občinami.

Natečaj za »Najbolj zeleno občino« je že drugo leto zapored organiziralo podjetje Fit media d.o.o. v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Združenjem občin Slovenije in Skupnostjo občin Slovenije. Sodelujoče občine pa z udeležbo na omenjenem natečaju izkazujejo svojo zavezo k odgovornemu ravnanju z okoljem.

Na natečaj se je v letošnjem letu odzvalo 28 občin. Finalisti po posameznih kategorijah (po abecednem vrstnem redu) so:

• Najbolj Zelena mestna občina: Ljubljana, Murska Sobota, Velenje
• Najbolj zelena mestna občina na področju ravnanja z odpadki: Ljubljana, Murska Sobota, Velenje
• Najbolj zelena občina nad 5000 preb.: Krško, Vojnik, Vrhnika
• Najbolj zelena občina nad 5000 preb. na področju ravnanja z odpadki: Gorenja vas – Poljane, Vojnik, VrhnikaNajbolj zelena občina do 5000 preb.: Dobrna, Log Dragomer, Trzin
• Najbolj zelena občina do 5000 preb. na področju ravnanja z odpadki: Borovnica, Dobrna, Log Dragomer.

Za naslov Najbolj zelene občine 2011 se je letos potegovalo 28 slovenskih občin, od tega 4 mestne občine, 14 občin v razredu nad 5000 prebivalcev in 10 občin v razredu do 5000 prebivalcev.

Foto: Dreamstime

Nova metoda kartiranja pragozdov

Znanstveniki so uporabili novo metodo, s katero so naredili posnetke strukture in biotske raznolikosti deževnega pragozda ob reki Amazonki.
Pet tisoč metrov nad Amazonko, kjer je zabeležena največja biotska raznolikost tamkajšnjega deževnega pragozda, je ekolog Greg Asner s svojo ekipo posnel kaleidoskop barv tamkajšnjega zelenja.

S pomočjo aviona z dvema motorjema Dornier 228, ki so ga poimenovali ‘Carnegie Airborne Observatory’ znanstveniki snemajo večbarvne slike krošenj perujskega pragozda. V letalu se nahaj naprava LIDAR (Light Detection and Ranging), ki odbija laserske žarke od krošenj pragozda s hitrostjo 400,000-krat na sekundo. Rezultat je izjemno natačna 3-dimenzionalna karta pragozda.

Poleg tega spektrometer, ki ga ohranjajo na temperaturi -131*C, meri biotsko raznolikost džungle in jo prikazuje v barvnih odtenkih, ki prikazujejo različno optično in kemično zgradbo gozda. Ekipa lahko posname 360 kvadratnih metrov gozda na uro in posnamejo dele gozdov, ki so praktično nedostopni s tal.

 

Vir: The Guardian,
foto: Carnegie Department of Global Ecology/Stanford University, Dreamstime

Redfordov hrošč

Glede na vse dobro, kar je Robert Redford naredil za naravo in okolje, so se entomologi odločili, da novo vrsto hroščev poimenujejo prav po njem.

“S svojim dolgoletnim delom za zavarovanje in ohranjevanje divjine Rocky Mountains si zasluži takšen poklon,” so povedali. Hroščka so odkrili, ko je ravno nad vročimi vrelci v severnem Idahu žvečil alge. Zanimivo je to, da je voda na področju, kjer so našli hroščke, segreta na 50 °C. Roberta Redforda pa bomo kmalu lahko videli v okoljevarstveni drami z naslovom “All is Lost”. V filmu se bo 75-letnik, medtem ko bo sam ujet na morju, pogumno bojeval z vsemi dejavniki.

Recikliranje baterij in akumulatorjev

Nekdaj smo med sprehodom po gozdu včasih naleteli na kakšno dolinico, v kateri so “počivali” pralni stroji, akumulatorji in celo kakšno prastaro kolo. Žal ni bilo tako poredko, vsi pa smo se zavedali, da so akumulatorji, iz katerih lahko iztečejo precej nevarne snovi, še posebej nevarni. Danes imamo to srečo, da lahko recikliramo skoraj vsako baterijo, ne glede na to, ali vsebuje srebro-oksidov, nikelj-metal hidriden, nikelj-kadmijev, alkalni manganov ali cink-ogljikov elektrokemični sistem. Zato je čas, da več izvemo o tem pomembnem procesu!

Moramo vedeti, da zato, ker baterije in akumulatorji vsebujejo nevarne snovi, kot so živo srebro, kadmij ter svinec, NE spadajo med mešane komunalne odpadke, še manj pa na divje odlagališče. Baterije so prav tako nevarne, le da so v manjših “paketih”, zato moramo z obojimi ravnati kot z nevarnimi odpadki. Konec koncev, kaj pa bi se zgodilo, če bi vsak odvrgel star akumulator, katerega nevarne snovi bi pronicale v zemljo ali vodo in bi to pristalo v naših telesih?

Nova pravila

Že leta 2006 je EU z novelo direktive o baterijah uvedla stroga pravila za shranjevanje in recikliranje odpadnih baterij z namenom varovanja zdravja ljudi in varstva okolja. Oboje je zagotovljeno ob pravilnem zbiranju in recikliranju rabljenih baterij. Res pa je, da so za pravilno ravnanje z njimi odgovorni že proizvajalci, distributerji in trgovci, vendar to ne pomeni, da lahko potrošniki pogledamo vstran. Slovenija je novelo prenesla v nacionalno zakonodajo leta 2008, tako da od tedaj naprej nihče več nima izgovora za nerecikliranje teh nevarnih odpadkov.

Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji narekuje odgovornost končnemu uporabniku, ki ima tri možnosti, kaj narediti z odpadnimi baterijami in akumulatorji. Prepustiti jih mora ali distributerju prenosnih baterij in akumulatorjev, ali izvajalcu javne službe v zbirnih centrih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov ali v premičnih zbiralnicah ločeno zbranih nevarnih frakcij komunalnih odpadkov, lahko pa jih odda zbiralcu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev. Nikakor jih ne smemo odlagati v mešane komunalne odpadke. Dodan je tudi pogoj, da morajo biti pred oddajo na pravem mestu odpadne baterije in akumulatorji hranjeni ločeno od ostalih odpadkov.

Globe in zgled

Baterije vsebujejo številne kovine, ki so škodljive za zdravje ljudi in za okolje, med njimi so tudi svinec, kadmij in srebro – nevarne težke kovine. Zbiranje in recikliranje rabljenih baterij preprečuje sproščanje teh nevarnih snovi v okolje, hkrati pa pomaga pri varčevanju z energijo in naravnimi bogastvi. Nova direktiva je omejila količino strupenih snovi, ki ji lahko spustimo v okolje, saj nad pravilnim ravnanjem z odpadnimi baterijami in akumulatorji bdijo inšpekcije, ki lahko kršiteljem uredbe o prodaji, pravilih za zbiranje, predelavo in odstranjevanje izrečejo globo od 4.000 do 40.000 evrov.

Ali ste vedeli, da evropski potrošniki vsako leto odvržejo več kot 800 tisoč ton avtomobilskih akumulatorjev, 190 tisoč ton industrijskih akumulatorjev in 160 tisoč ton prenosnih baterij ter akumulatorjev? Slovenci se glede recikliranja baterij počasi izboljšujemo, saj poleg kazni narašča tudi okoljevarstvena osveščenost, vendar smo še daleč za Nemci, ki so skoraj že dosegli 100% reciklažo glede na kupljene baterije in akumulatorje. Naj nam bodo za vzgled!

Kaj lahko storimo?

• baterije za domačo uporabo uporabite večkrat; kupujte baterije, ki jih lahko ponovno napolnite in si priskrbite polnilec zanje;
• če je možno, napajajte napravo z elektriko;
• če imate napravo, ki jo lahko uporabljate na baterije ali elektriko, vzemite baterije iz nje, medtem ko je priklopljena na elektriko;
• če gre za napravo, ki jo uporabljate le ob določenih obdobjih, v obdobju mirovanja vzemite baterije ven;
• pri nakupu nove električne naprave bodite pozorni na njen način polnjenja, saj imamo vedno večjo izbiro naprav, ki se polnijo s pomočjo sončne energije.

Pravila recikliranja:

• povprašajte svojega mehanika, če lahko poskrbi za star akumulator; v veliki večini vam tega ne bo odrekel;
• ker veljajo za nevarne odpadke, da jih komunalna podjetja navadno zbirajo dvakrat letno, si preberite več o terminih zbiranja na lokalni spletni strani ali pa pokličite svoje komunalno podjetje;
• baterije in akumulatorje lahko zamenjate ali oddate tudi na večjih bencinskih črpalkah in v zbirnem centru, o katerih se spet lahko pozanimate na komunalnem podjetju;
• baterije lahko oddate tudi v trgovinah s sorodnim blagom in supermarketih, večina trgovin ima že na voljo zbiralnike, ki jih pogosto najdemo ob blagajni.

Mercator prejel prestižno evropsko poslovno nagrado European Business Award

Mercator je prejel nagrado v kategoriji trajnostnega delovanja, kjer se ocenjuje delovanje podjetij tudi na socialnem, kulturnem, ekonomskem in okoljskem področju, hkrati pa tudi odnosi s kupci in zaposlenimi ter vpliv na širše okolje. Najboljša podjetja v tej kategoriji stremijo k presežkom ne le na poslovnem področju, ampak delujejo z visoko moralno, socialno in okoljsko ozaveščenostjo za skupno dobro.

Evropsko poslovno priznanje je namenjeno spodbujanju odličnosti, najboljše prakse in inovacij v evropski poslovni skupnosti. V skladu s širšimi cilji Evropske unije je odbor za podelitev nagrade spremljal reprezentativna podjetja v 34 evropskih državah in najboljša povabil k tekmovanju.

»Delovati trajnostno pomeni najprej delovati odgovorno«,poudarjajo v Mercatorju in dodajajo še: »Zavedamo se vpetosti v družbeno in naravno okolje, zato smo kot največji trgovec v regiji oblikovali in sprejeli zaveze trajnostnega delovanja. Postavili smo si merljive cilje, ki prinašajo dobrobit za ljudi in okolja, s katerimi je Mercator povezan. Vse, kar delamo, delamo v korist kupcev, zaposlenih, dobaviteljev in prebivalcev lokalnih skupnosti v regiji. Želimo prispevati h kakovosti življenja ljudi, ki dnevno prihajajo v stik z Mercatorjem in delujemo z mislijo na prihodnje rodove. To je prepoznala tudi žirija evropske poslovne nagrade za področje trajnostnega delovanja, saj so naši rezultati v regiji sad dolgoletnih prizadevanj, prave vizije in učinkovite strategije celovitega delovanja podjetja.«

Neodvisna žirija prestižnih ekonomistov, akademikov, poslovnežev, politikov in publicistov je ocenila prijave več kot 220 podjetij in finalistom desetih kategorij podelila priznanje Častni trak (Ruban d’ Honneur).

Projekt Vrečka na vrečko: Nasvidenje večni dami plastiki

V soboto, 26. novembra 2011, je na Pogačarjevem trgu potekal zaključni ulični dogodek prostovoljskega projekta Ekologov brez meja ‘Vrečka na vrečko‘, ki preko združevanja umetnosti in varstva okolja opozarja na pretirano rabo plastičnih vrečk, obenem pa nudi kreativne in preproste rešitve za preprečevanje nastajanja tovrstnih odpadkov. Na dogodku so organizatorji predstavili nastale umetnine in izdelke iz odpadne embalaže, ambasador projekta Sašo Papp pa je podelil nagrade zmagovalcem fotonatečaja Vrečka na veji. Na dogodku so se organizatorjem pridružili gostujoči umetniki, glasbeniki, improvizatorji in plesalci, ki so poskrbeli za pravi mini ulični plesno-glasbeno-umetniški spektakel.

Projekt Vrečka na vrečko javnost preko združevanja umetnosti in varstva okolja opozarja na problem prekomerne uporabe plastičnih vrečk in plastenk. Ponuja ustvarjalne rešitve pri preprečevanju nastajanja odpadkov, ki so izvedljive za vsakogar, poteka pa že drugo leto zapored v okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov – ETZO.

Organizatorji so cel ETZO teden na Stojnicah idej v ljubljanskem nakupovalnem središču BTC City in na Pogačarjevem trgu ter na 27. Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu zbirali stare plastične vrečke. Vodja projekta Vrečka na vrečko in članica Ekologov brez meja Urša Dolinšek je na zaključnem uličnem dogodku povedala: »Letos smo zbrali precej manj plastičnih vrečk kot lansko leto. Zbirnih točk smo imeli letos namenoma manj, saj ne želimo dajati napačnega sporočila – na prvem mestu naš namen ni pridobiti čimveč plastičnih vrečk, ampak ozavestiti čimveč obiskovalcev. Tu smo bili tudi uspešni, saj je stojnico vsak dan obiskalo vsaj 30 ljudi, še veliko več pa je bilo mimoidočih, ki so si vse skupaj ogledovali bolj od daleč. Zbrali pa smo štiri polne 120 litrske vreče za smeti – polne plastičnih vrečk.” Iz njih in iz plastenk so cel teden nastajale umetnine in uporabni izdelki, preostale zbrane vreče pa bodo organizatorji uporabili pri nadaljnjih projektih, delavnicah in ustvarjanju.

Pogačarjev trg je bil v soboto zaznamovan z večno damo plastiko. Prizorišče je bilo ob ogromnem mrtvem drevesu, ovenčanem s plastičnimi vrečkami (avtor: The Miha Artnak, v sodelovanju z Andražem Tarmanom (Rompom) in Erikom Vidmarjem (Tisa d.o.o.)), ki se je dvigal iznad Travnika, posejanega s pisanimi in povsem bionerazgradljivimi cvetlicami iz plastenk (avtorjev oblikovalskega studia Lukatarina: Luka Mancini in Katarina Mrvar).

Umetnik The Miha Artnak je svojo umetnino poimenoval Pomlad je sen zime /The Rise of the Fall in jo komentiral takole: »Ob lanskem snegu se je pojavila nova vrsta pošasti. Prilagodila se je ekosistemu, a ker smo v tem letu drastično zmanjšali uporabo plastičnih vrečk, je avgusta letos umrla od lakote. Narava smeti je sicer trdovratna in ni je mogoče kar tako obvladati. Z lahkoto se nam prilagaja, sploh kadar pri našem ravnanju nismo dosledni. Prilagaja se nam v vseh letnih časih in poskuša preko nerazgradljivih plodov vsak dan zasesti še večji prostor pod soncem.«

Modna oblikovalka Barbara Živčić (Ekologi brez meja) pa je v tednu ETZO v sodelovanju s Kralji ulice vodila dve delavnici izdelave spalnih vreč, na katerih se je 15 brezdomcev naučilo iz plastičnih vreč narediti spalno vrečo in jih v soboto prinesla na ogled. Na dogodek je nepovabljeno privihralo tudi plastično bitje Bagfoot in z osrednjim plesnim spektaklom »Who’s Bag« dokazovalo, da je nakupovanje praznik. Plesno točko je Bagfoot tokrat okrepil s svojimi kloni iz skupine plesalcev Šole za nastopanje Bast in prostovoljci.

Pomemben del uvodnega jesenskega dela projekta je bil fotonatečaj Vrečka na veji, ki se je začel 3. oktobra in končal 15. novembra 2011. Na natečaj je prispelo 448 fotografij, izmed 10 fotografij z največ spletnimi glasovi pa so tričlansko komisijo najbolj prepričali Andrej Marenčič s foto motivom  I Wanna Spin (But I Cant),  Anja Burnik s foto motivom Smetovec, Nataša Pezdir s foto motivom “Okraski” Koritnice. Nagrade jim je na zaključnem uličnem dogodku podelil ambasador projekta in radijski voditelj Sašo Papp.

Številni gostujoči ustvarjalci so na razstavo postavili svoje stvaritve iz odpadnih materialov in tako dokazali, da se z ustvarjalno žilico izdelkom in tudi odpadkom da podaljšati življenjsko dobo:

• Anselma, izdelovalnica vsega (ne)mogočega je z modno revijo predstavila pelerine, ki so prispele na prvi Anselmin natečaj Moja pelerina. Vsaka pelerina ima za sabo svojo zgodbo, vse pa so narejene iz recikliranih materialov, vrečk, cerad, blazin, zaves za tuše, itd.
• Arhitektka Tjaša Mavrič je izdelala lično kolekcijo ročno izdelanih unikatnih modnih dodatkov, ki jih predstavlja pod imenom TM priboljški. Reciklirane torbice, denarnice in mošnjički so primerni za vsakega in vsako priložnost.
• Rompom je kolektiv štirih industrijskih oblikovalcev: Nuša Jelenec, Tilen Sepič, Andraž Tarman in Jurij Lozić so se na zaključnem uličnem dogodku predstavili s produktom Kanta – koši za ločevanje odpadkov.
• Natan Esku je likovni oblikovalec, ki se ukvarja s slikarstvom, fotografijo, ilustracijami in oblikovanjem. Na zaključnem uličnem dogodku je predstavil nekaj svojih izdelkov iz odpadkov.
• Kulturno ekološko društvo Smetumet skozi spoj umetnosti, ekologije, oblikovanja in igranja problematizirajo posameznikov odnos do narave, potrošnje, odpadkov in sodobnega načina življenja. Na zaključnem uličnem dogodku so predstavile svoje izdelke iz plastičnih vrečk in kavne embalaže.

Celotno dogajanje so na najboljši način popestrili ritmi DJ-ev Žakpižona in Felis Catusa, gledališka skupina Improlektika (Andrej Težak – Tešky, Veronika Hana, Boštjan Gorenc – Pižama, Dule) je poskrbela za smeh in nepričakovane situacije, raper Kosta pa je dogodku pridal dušo s svojimi globokimi in močnimi besedili. Trije glasni urbani fantje Simpl, Perro in Rudstah (Datura, Nedelaz) pa so pokazali, kaj so v letih vaj po zakloniščih ustvarili. Na ritem so strogo nadzorovano lučali sesekljane zloge. Zaključni ulični dogodek je mojstrsko moderiral športni komentator in novinar Luka Štucin.

Ali je zagotovljeno učinkovito ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami?

V obdobju pred dnevom spomina na umrle Ministrstvo za okolje in prostor sprožilo kampanjo, s katero je pozvalo, k zmanjšanju števila sveč, ki jih prižgemo na grobovih,  saj so te, če ne gredo v predelavo,  kar precejšnja obremenitev za okolje. Zato je sedaj  ključno vprašanje,  kako  je v Sloveniji urejen sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, kakšne so bile količine zbranih odpadnih nagrobnih sveč in kako je bilo poskrbljeno za njihovo snovno predelavo in s tem zmanjšanje vplivov na okolje.

V Sloveniji sta vzpostavljeni dve shemi za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami, nosilca obeh shema pa sta družbi  Interseroh in Prons. V letošnjem letu ima Interseroh 51,50-odstotni tržni delež in  Prons 48,50-odstotni.

V letu 2010  je družba Interseroh zbrala približno 1.280 ton odpadnih nagrobnih sveč in jih v celoti predala v predelavo podjetju Plastkom na Jesenicah, ki je tudi celotno količino predelal.  V prvih treh kvartalih je bilo na trg danih skupaj 4.135.228,36 kg odpadnih nagrobnih sveč, od tega jih je bilo v shemi Interseroh  2.129.843,00 kg  in v shemi Prons 2.005.385,36 kg.  Vseh skupaj je bilo zbranih 1.643.430,00 kg odpadnih nagrobnih sveč, od tega jih je Interseroh zbral  922.390 kg, Prons pa  721.040 kg.  Ne glede na to, da je v letu 2011 prišlo do  začasnega prenehanja delovanja družbe Plastkom, ki ni pravočasno pridobila vseh dovoljenj za predelavo, je Interseroh reševal vprašanje predelave nagrobnih sveč z njihovim začasnim skladiščenjem in z dobrimi poslovnimi odnosi z družbo Prons, saj so si obojestransko in s trimesečnimi izravnavami priskočili na pomoč. Tako je v določenem obdobju Prons, zaradi težav z delovanjem podjetja Plastkom, od izvajalcev javnih služb prevzemal več odpadnih nagrobnih sveč kot je bil njegov tržni delež, Interseroh  pa je po tretjem kvartalu letošnjega leta  zbral 75.944 kg ton odpadnih nagrobnih sveč več kot  je njihov tržni delež in tako izravnal manjkajočo razliko.  Dobro sodelovanje obeh družb, ki se je izkazovalo  predvsem skozi redne trimesečne medsebojne izravnave, je pripomoglo, da se odpadne nagrobne sveče, ne glede na zaplete s predelavo, niso kopičile pri  komunalnih podjetjih, in so zgled, kako bi se lahko družbe za ravnanje z odpadno embalažo dogovorile tudi, kako rešiti problem glede prevzema odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe.

Bioplinarna v Ilirski Bistrici deluje v skladu z zakonodajo

V zadnjih tednih so se v javnosti pojavljale številne trditve o obratovanju bioplinarne v Ilirski Bistrici, zato se je vodstvo družbe Biofutura, ki je lastnica bioplinarne odločilo medijem in javnosti pojasniti nekatera najpomembnejša dejstva o delovanju bioplinarne.

Bioplinarne, med katerimi je tudi omenjena v Ilirski Bistrici, veljajo povsod razviti v Evropi kot primeri dobre prakse zmanjševanja obremenjevanja okolja. S pomočjo bioplinarn, še posebej tistih, ki so primerno umeščene v prostor, se namreč bistveno zmanjšuje količina bioloških odpadkov, ki bi sicer ob nekontroliranem razpadanju odloženi nekje v naravi lahko obremenili okolje z emisijami toplogrednih plinov, s smradnimi emisijami in s pronicanjem škodljivih snovi v tla ter s tem potencialno ogrožali podtalnico.

Družba Biofutura je na lokaciji bioplinarne v Ilirski Bistrici vložila 9,5 milijona evrov v celostno sanacijo lokacije ter najmodernejšo tehnologijo, ki zagotavlja, da poteka proces predelave organskih odpadkov praktično brez vplivov na okolje.

Pri predelavi organskih odpadkov v bioplin nastane kot stranski produkt tekoči kompost oziroma strokovno presnovni produkt, ki je odlično biološko gnojilo, saj ima številne prednosti tako pred umetnimi gnojili kot pred naravno gnojevko. V tekoči obliki vsebuje med 2 in 3 % suhe snovi, v kateri je 40 do 50 % organske snovi. Suha snov vsebuje hranilne snovi kot so dušik, fosfor, kalij, magnezij, kalcij, ki jih rastline potrebujejo za normalno rast. Kmetje omenjene snovi na svojih kmetijskih zemljiščih sicer najpogosteje nadomeščajo z umetnimi gnojili.

Kakovost presnovnega produkta bioplinarn ilustrira tudi dejstvo, da ga veljavna uredba vlade Republike Slovenije, ki je usklajena z evropsko zakonodajo, uvrščajo v prvi razred okoljske kakovosti (to pomeni, da je najkakovostnejše gnojilo), ki se lahko v skladu z uredbo neomejeno uporablja za gnojenje na vseh kmetijskih površinah v državi.

Bioplinarna v Ilirski Bistrici omenjeni presnovni produkt v skladu z okoljsko, veterinarsko in kmetijsko zakonodajo oddaja kmetom na postojnskem, pivškem in ilirskobistriškem, ki ga uporabljajo za gnojenje kmetijskih površin. Gnojenje s tekočim kompostom izvajajo kmetje sami v skladu z dobro kmetijsko prakso, saj Biofutura organizira zgolj transport do njihovih

kmetijskih zemljišč, gnojenje pa se izvaja izključno na kmetijskih zemljiščih.
Bioplinarno v času delovanja redno obiskujejo pristojne inšpekcije, ki preverjajo delovanje in jemljejo vzorce ter jih analizirajo v akreditiranih institucijah. Tako je okoljska inšpekcija v skladu z zakonodajo delovanje
bioplinarne    pregledala 14. 4., 29.    8., 14. 10., 2. 11., 8. 11.2011,
veterinarska inšpekcija pa 7. 4., 13. 7., 5. 8., 14. 9., 15. 9., 5. 11. in 9. 11. 2011.

Zadnji obisk inšpekcij v bioplinarni je potekal konec prejšnjega tedna. Vsa poročila in opravljene analize s strani inšpekcij do sedaj so ugotovila, da bioplinarna v celoti deluje v skladu s predpisi. Da je presnovni produkt povsem varno ter kakovostno gnojilo pa dokazujejo tudi analize vzorcev prsti, ki jih je letos jeseni opravila kmetijska inšpekcija na eni od kmetijskih površin, ki je bila gnojena s presnovnim produktom bioplinarne v Ilirski Bistrici.

Vodstvo družbe Biofutura in zaposleni v bioplinarni v Ilirski Bistrici si želijo tvornega sodelovanja z okoliškimi prebivalci in lokalnimi skupnostmi, saj so v ta namen pred kratkim organizirali tudi dneve odprtih vrat, hkrati pa so vse, ki bi imeli vprašanja ali zadržke glede delovanja bioplinarne vedno povabili, da jih obiščejo in se na licu mesta prepričajo o našem delovanju.

Naprej »