Naravna škropiva za pogoste bolezni v sadnem vrtu

Kot vsake vrtnine pa imajo tudi sadne grmovnice in drevesa svoje škodljivce ter bolezni, ki jih je treba spremljati in nadzorovati, saj nam lahko v nasprotnem primeru uničijo pridelek ali pa celo kar sadno rastlino samo.

Marko Slapnik: »Prevajam jezik narave v govorico ljudi«

Težko je v le nekaj odstavkih opisati, s čim vse se ukvarja Marko Slapnik, vedno nasmejani gospod, ki vsakogar zlahka začara s svojo pozitivno energijo in širi svoje navdušenje nad naravo in Solčavskim, od koder prihaja.

Kako nevarni so v resnici sončni žarki?

Večina ljudi se iskreno začudi, ko izvedo, da so tudi sončni žarki, ki jih dobimo pri delu na vrtu, na sprehodu, na kolesu ali v gorah, prav tako škodljivi.

Meditacija lahko pomaga pri hitrejšem prepoznavanju napak

Ali ste pogosto površni in pozabljivi? Hiter vsakodnevni tempo je pogosto kriv za to, da naredimo precej več napak, kot bi jih sicer.

Doma narejeni pripravki za zatiranje škodljivcev na vrtu

V naravi lahko naberemo rastline, iz katerih sami naredimo pripravke, naravna škropiva oziroma sredstva za boj proti škodljivcem na vrtu.

9 trikov za učinkovitejše čiščenje preprog

Vzdrževanje oziroma čiščenje preprog je precej zahtevno. Zgolj sesanje običajno ne zadostuje.

Srednja leta kot priložnost za nov začetek

Morda se zdi, da so srednja leta prepozna za nove začetke, toda to nikakor ne drži.

Ljubezen do sebe: 5 nasvetov, kako postati lastna »duša dvojčica«

Ljubezen do sebe je osnova srečnega, mirnega življenja. Vendar pa to ni nekaj, v kar bi se lahko preprosto prisilili. Pozitivne afirmacije pogosto niso dovolj.
Ekologija & okoljeLester Russell Brown, guru globalnega okoljskega gibanja

Lester Russell Brown, guru globalnega okoljskega gibanja

MORDA VAS ZANIMA

O podnebni krizi se govori že nekaj časa, vendar pa kljub mnogim posameznikom in organizacijam, ki se trudijo boriti proti podnebnim spremembam, nanjo nismo pripravljeni, posledično pa seznam s tem povezanih problemov vztrajno raste in zahteva bolj celostni pristop. Čas je, da stopimo skupaj in da vsak med nami naredi vse, kar le lahko – za boljše okolje, boljši svet in boljšo prihodnost.

- Oglas -

Množica okoljskih problemov se je v zadnjih desetletjih močno povečala, tako po številu kot po obsegu. Ena najočitnejših težav je, da ne spoštujemo svojega okolja in matere Zemlje. Ljudje namreč zavržemo kar tretjino vse proizvedene hrane, to pa pomeni, da vsako leto kar 1,3 milijarde ton živil pristane v smeteh – dovolj, da bi s tem lahko nahranili 3 milijarde ljudi. Očitno je, da proizvedemo veliko več, kot bi bilo potrebno, poleg tega smo postali skorajda obsedeni z lepim videzom hrane, še posebno sadja in zelenjave, ki med odpadki največkrat pristaneta prav zaradi estetskih razlogov. Sočasno so ogromna rast prebivalstva in proizvodnje hrane, porast trgovin in urbanizacija privedli do točke, ko človeštvo porabi več zemeljskih virov, kot se jih obnovi. To – skupaj z onesnaževanjem zaradi plastike in krčenjem gozdov – pušča velik in seveda negativen vpliv na biotsko raznovrstnost, kakovost zraka, ki ga dihamo, in zemlje, ki nam daje hrano.

Do današnje, skrb vzbujajoče situacije so privedla dolga desetletja ignorance in množitve problemov namesto njihovega reševanja. Ozaveščanje o podnebni krizi je seveda na mestu, vendar pa same besede nikakor več niso dovolj. Čas je za velike in odločne korake – takšne, ki jih že več kot polovico stoletja dela Lester (Russell) Brown, 87-letni gospod, okoljski analitik, ustanovitelj več inštitutov in organizacij, avtor mnogih knjig in eden najvplivnejših svetovnih mislecev, kot ga opisujejo. Brown se je rodil leta 1934 v ameriškem New Jerseyju, njegovo pestro življenje pa je že od mladih nog do današnjega dne, ko že šesto leto uživa v zasluženem pokoju, posvečeno okolju.

»Zgradimo lahko gospodarstvo, ki ne bo uničilo naravnih podpornih sistemov, svetovno skupnost, v kateri bodo zadovoljene osnovne potrebe vseh ljudi na Zemlji, in svet, v katerem se bomo lahko imeli za civilizirane. To je povsem izvedljivo.«

Od enega največjih proizvajalcev paradižnika …

Lester Brown je odraščal na kmetiji v rojstnem New Jerseyju, kjer niso imeli tekoče vode niti elektrike. Zanimivo je, da se je kljub odmaknjenemu kmečkemu življenju zelo zgodaj naučil brati, knjige pa je dobesedno požiral. Najbolj so ga navduševale razne biografije in zapisi o drugi svetovni vojni.

Brown je že kot otrok veliko pomagal z delom na kmetiji, delal je na njivi oziroma vrtu in z živalmi ter pri tem užival. »Kmetijstvo je vse, kar sem v življenju želel početi. Poznati moraš tla, vreme, rastlinsko patologijo, entomologijo, upravljanje in celo politiko. To je idealen interdisciplinarni poklic,« je povedal. Nad kmetijstvom je navdušil tudi mlajšega brata Carla, s katerim sta pri Lesterjevih 16 letih ustanovila podjetje za pridelavo paradižnika, ki je sčasoma postalo eno največjih v državi, s prodajo okoli 700.000 kg na leto.

… do kmetijskega analitika v Aziji

- Oglas -

Ko je diplomiral iz kmetijske znanosti, se je udeležil mednarodne izmenjave in preživel šest mesecev na podeželju v Indiji. Ta izkušnja je začrtala nove tirnice njegovemu življenju, in čeprav se je ob vrnitvi domov za nekaj časa vrnil k pridelovanju paradižnika, je vedel, da to ni več pravo delo zanj. Vrnil se je v šolo, magistriral, nato pa se pri 25 letih kot kmetijski analitik zaposlil v azijski podružnici vladne agencije FAS (zunanja kmetijska služba). Pozneje je doštudiral še na harvardski podiplomski šoli za javno upravo. Po objavi svoje prve knjige Človek, zemlja in hrana, v kateri je že na začetku 60. let opozoril na prihajajočo krizo, je prevzel vodstvo Mednarodne službe za razvoj kmetijstva, nato pa sčasoma zapustil vlado in se posvetil iskanju rešitev. »Izbira je vaša – vaša in moja,« je nekoč dejal. »Lahko se držimo običajnega poslovanja in predsedovanja gospodarstvu, ki se bo širilo, dokler ne bo počilo, to pa bo vodilo v gospodarski upad. Lahko pa sprejmemo načrt B in postanemo generacija, ki stabilizira prebivalstvo, izkorenini revščino in stabilizira podnebje. Odločiti se, kako naprej, je naša naloga!«

Postal je okoljski aktivist

Leta 1974 je Lester Brown ustanovil Inštitut Worldwatch, prvi raziskovalni inštitut, posvečen analizi globalnih okoljskih problemov, ustanovljen s pomočjo podpore sklada bratov Rockefeller. S sodelavci se je ukvarjal z različnimi okoljskimi vprašanji, kot so pomanjkanje hrane, obnovljiva energija in trajnostni razvoj. Inštitutu je predsedoval kar 26 let, v tem času pa pomagal uvesti koncept do okolja prijaznega trajnostnega razvoja. »Med okoljskimi trendi, ki spodkopavajo našo prihodnost, so krčenje gozdov, širjenje puščav, padanje vodostaja, propadanje ribištva, izginjajoče vrste in naraščajoče temperature,« opozarja Brown. »Povišanje temperature prinaša vročinske valove, bolj uničujoče nevihte, intenzivnejšo sušo, več gozdnih požarov in seveda taljenje ledu.« Med svojim delom je ljudi opozarjal, da človeštvo prestopa nevidne naravne pragove, in iskal ter predlagal rešitve za boljšo prihodnost – oziroma za prihodnost samo. Če ne bomo ukrepali, prihodnosti za našo civilizacijo namreč ni.

Ko je zapustil stolček Inštituta Worldwatch, je leta 2001 ustanovil še inštitut Earth Policy (inštitut za zemeljsko politiko), katerega namen je zagotoviti vizijo in tudi načrt za trajnostno, do okolja prijazno gospodarstvo. Inštitut je deloval vse do leta 2015, ko se je Brown pri 81 letih naposled le upokojil.

»Če želi gospodarstvo ohranjati napredek, mora upoštevati osnovna načela ekologije. Če ne, bo hitro upadlo in sčasoma propadlo. Srednje poti ni.«

Njegova dela bi zlahka napolnila knjižno polico

Med svojim 29. in 81. letom je napisal ali kot soavtor izdal več kot 50 knjig, njegova dela, osredinjena na aktualna in globalna okoljska vprašanja, pa so bila prevedena v več kot 40 svetovnih jezikov. Pisal je o nevarnostih, ki jih prinaša zloraba narave – od čezmernega izčrpavanja življenja iz oceanov do spreminjanja kmetijskih zemljišč v puščave in krčenja gozdov. Napovedal je, da takšno ravnanje z okoljem ljudi vodi v lastno in močno pospešeno smrt. »Še nobena civilizacija ni preživela nenehnega uničenja svojih naravnih podpornih sistemov. Tudi naša ne bo,« je izpostavil, brez dlake na jeziku. Kritično zapisane vrstice njegovih knjig so mu služile tudi kot osnova za organizacijo raznih konferenc in delavnic. Med drugim je na papirnatih straneh predstavil tudi svoje življenje, v obliki avtobiografije.

Lester R. Brown je za svoje delovanje prejel številne nagrade in priznanja, med drugim kar 25 častnih diplom, štipendije, nagrado Združenih narodov za okolje, zlato medaljo Svetovnega sklada za naravo, nagrado za izjemne prispevke k reševanju globalnih okoljskih problemov … Četudi sta oba njegova inštituta prenehala delovati, Brownova zapuščina živi dalje. S svojim delom se je dotaknil mnogih, na univerzi Rutgers, eni izmed šol, kjer je študiral, pa so mu posvetili čitalnico, v kateri so zbrane knjige, diplome in nagrade, v sistemu univerzitetne knjižnice pa so shranjeni tudi posnetki radijskih in televizijskih intervjujev ter dokumentarnih filmov. V dolgih letih svojega delovanja je Lester Brown zagotovo dosegel veliko in najpomembneje – stopil je korak dlje, saj o okoljski problematiki ni le govoril, temveč se aktivno lotil tudi iskanja rešitev. Žal je izbira, ali bomo njegove predloge tudi upoštevali, na vseh preostalih. Ravno zato je tako zelo pomembno, da vsak posameznik naredi vse, kar lahko, da prispeva k lepši prihodnosti.

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×