O podnebni krizi se govori ลพe nekaj ฤasa, vendar pa kljub mnogim posameznikom in organizacijam, ki se trudijo boriti proti podnebnim spremembam, nanjo nismo pripravljeni, poslediฤno pa seznam s tem povezanih problemov vztrajno raste in zahteva bolj celostni pristop. ฤas je, da stopimo skupaj in da vsak med nami naredi vse, kar le lahko โ za boljลกe okolje, boljลกi svet in boljลกo prihodnost.
Mnoลพica okoljskih problemov se je v zadnjih desetletjih moฤno poveฤala, tako po ลกtevilu kot po obsegu. Ena najoฤitnejลกih teลพav je, da ne spoลกtujemo svojega okolja in matere Zemlje. Ljudje namreฤ zavrลพemo kar tretjino vse proizvedene hrane, to pa pomeni, da vsako leto kar 1,3 milijarde ton ลพivil pristane v smeteh โ dovolj, da bi s tem lahko nahranili 3 milijarde ljudi. Oฤitno je, da proizvedemo veliko veฤ, kot bi bilo potrebno, poleg tega smo postali skorajda obsedeni z lepim videzom hrane, ลกe posebno sadja in zelenjave, ki med odpadki najveฤkrat pristaneta prav zaradi estetskih razlogov. Soฤasno so ogromna rast prebivalstva in proizvodnje hrane, porast trgovin in urbanizacija privedli do toฤke, ko ฤloveลกtvo porabi veฤ zemeljskih virov, kot se jih obnovi. To โ skupaj z onesnaลพevanjem zaradi plastike in krฤenjem gozdov โ puลกฤa velik in seveda negativen vpliv na biotsko raznovrstnost, kakovost zraka, ki ga dihamo, in zemlje, ki nam daje hrano.
Do danaลกnje, skrb vzbujajoฤe situacije so privedla dolga desetletja ignorance in mnoลพitve problemov namesto njihovega reลกevanja. Ozaveลกฤanje o podnebni krizi je seveda na mestu, vendar pa same besede nikakor veฤ niso dovolj. ฤas je za velike in odloฤne korake โ takลกne, ki jih ลพe veฤ kot polovico stoletja dela Lester (Russell) Brown, 87-letni gospod, okoljski analitik, ustanovitelj veฤ inลกtitutov in organizacij, avtor mnogih knjig in eden najvplivnejลกih svetovnih mislecev, kot ga opisujejo. Brown se je rodil leta 1934 v ameriลกkem New Jerseyju, njegovo pestro ลพivljenje pa je ลพe od mladih nog do danaลกnjega dne, ko ลพe ลกesto leto uลพiva v zasluลพenem pokoju, posveฤeno okolju.
ยปZgradimo lahko gospodarstvo, ki ne bo uniฤilo naravnih podpornih sistemov, svetovno skupnost, v kateri bodo zadovoljene osnovne potrebe vseh ljudi na Zemlji, in svet, v katerem se bomo lahko imeli za civilizirane. To je povsem izvedljivo.ยซ
Od enega najveฤjih proizvajalcev paradiลพnika โฆ
Lester Brown je odraลกฤal na kmetiji v rojstnem New Jerseyju, kjer niso imeli tekoฤe vode niti elektrike. Zanimivo je, da se je kljub odmaknjenemu kmeฤkemu ลพivljenju zelo zgodaj nauฤil brati, knjige pa je dobesedno poลพiral. Najbolj so ga navduลกevale razne biografije in zapisi o drugi svetovni vojni.
Brown je ลพe kot otrok veliko pomagal z delom na kmetiji, delal je na njivi oziroma vrtu in z ลพivalmi ter pri tem uลพival. ยปKmetijstvo je vse, kar sem v ลพivljenju ลพelel poฤeti. Poznati moraลก tla, vreme, rastlinsko patologijo, entomologijo, upravljanje in celo politiko. To je idealen interdisciplinarni poklic,ยซ je povedal. Nad kmetijstvom je navduลกil tudi mlajลกega brata Carla, s katerim sta pri Lesterjevih 16 letih ustanovila podjetje za pridelavo paradiลพnika, ki je sฤasoma postalo eno najveฤjih v drลพavi, s prodajo okoli 700.000 kg na leto.
โฆ do kmetijskega analitika v Aziji
Ko je diplomiral iz kmetijske znanosti, se je udeleลพil mednarodne izmenjave in preลพivel ลกest mesecev na podeลพelju v Indiji. Ta izkuลกnja je zaฤrtala nove tirnice njegovemu ลพivljenju, in ฤeprav se je ob vrnitvi domov za nekaj ฤasa vrnil k pridelovanju paradiลพnika, je vedel, da to ni veฤ pravo delo zanj. Vrnil se je v ลกolo, magistriral, nato pa se pri 25 letih kot kmetijski analitik zaposlil v azijski podruลพnici vladne agencije FAS (zunanja kmetijska sluลพba). Pozneje je doลกtudiral ลกe na harvardski podiplomski ลกoli za javno upravo. Po objavi svoje prve knjige ฤlovek, zemlja in hrana, v kateri je ลพe na zaฤetku 60. let opozoril na prihajajoฤo krizo, je prevzel vodstvo Mednarodne sluลพbe za razvoj kmetijstva, nato pa sฤasoma zapustil vlado in se posvetil iskanju reลกitev. ยปIzbira je vaลกa โ vaลกa in moja,ยซ je nekoฤ dejal. ยปLahko se drลพimo obiฤajnega poslovanja in predsedovanja gospodarstvu, ki se bo ลกirilo, dokler ne bo poฤilo, to pa bo vodilo v gospodarski upad. Lahko pa sprejmemo naฤrt B in postanemo generacija, ki stabilizira prebivalstvo, izkorenini revลกฤino in stabilizira podnebje. Odloฤiti se, kako naprej, je naลกa naloga!ยซ
Postal je okoljski aktivist
Leta 1974 je Lester Brown ustanovil Inลกtitut Worldwatch, prvi raziskovalni inลกtitut, posveฤen analizi globalnih okoljskih problemov, ustanovljen s pomoฤjo podpore sklada bratov Rockefeller. S sodelavci se je ukvarjal z razliฤnimi okoljskimi vpraลกanji, kot so pomanjkanje hrane, obnovljiva energija in trajnostni razvoj. Inลกtitutu je predsedoval kar 26 let, v tem ฤasu pa pomagal uvesti koncept do okolja prijaznega trajnostnega razvoja. ยปMed okoljskimi trendi, ki spodkopavajo naลกo prihodnost, so krฤenje gozdov, ลกirjenje puลกฤav, padanje vodostaja, propadanje ribiลกtva, izginjajoฤe vrste in naraลกฤajoฤe temperature,ยซ opozarja Brown. ยปPoviลกanje temperature prinaลกa vroฤinske valove, bolj uniฤujoฤe nevihte, intenzivnejลกo suลกo, veฤ gozdnih poลพarov in seveda taljenje ledu.ยซ Med svojim delom je ljudi opozarjal, da ฤloveลกtvo prestopa nevidne naravne pragove, in iskal ter predlagal reลกitve za boljลกo prihodnost โ oziroma za prihodnost samo. ฤe ne bomo ukrepali, prihodnosti za naลกo civilizacijo namreฤ ni.
Ko je zapustil stolฤek Inลกtituta Worldwatch, je leta 2001 ustanovil ลกe inลกtitut Earth Policy (inลกtitut za zemeljsko politiko), katerega namen je zagotoviti vizijo in tudi naฤrt za trajnostno, do okolja prijazno gospodarstvo. Inลกtitut je deloval vse do leta 2015, ko se je Brown pri 81 letih naposled le upokojil.
ยปฤe ลพeli gospodarstvo ohranjati napredek, mora upoลกtevati osnovna naฤela ekologije. ฤe ne, bo hitro upadlo in sฤasoma propadlo. Srednje poti ni.ยซ
Njegova dela bi zlahka napolnila knjiลพno polico
Med svojim 29. in 81. letom je napisal ali kot soavtor izdal veฤ kot 50 knjig, njegova dela, osredinjena na aktualna in globalna okoljska vpraลกanja, pa so bila prevedena v veฤ kot 40 svetovnih jezikov. Pisal je o nevarnostih, ki jih prinaลกa zloraba narave โ od ฤezmernega izฤrpavanja ลพivljenja iz oceanov do spreminjanja kmetijskih zemljiลกฤ v puลกฤave in krฤenja gozdov. Napovedal je, da takลกno ravnanje z okoljem ljudi vodi v lastno in moฤno pospeลกeno smrt. ยปล e nobena civilizacija ni preลพivela nenehnega uniฤenja svojih naravnih podpornih sistemov. Tudi naลกa ne bo,ยซ je izpostavil, brez dlake na jeziku. Kritiฤno zapisane vrstice njegovih knjig so mu sluลพile tudi kot osnova za organizacijo raznih konferenc in delavnic. Med drugim je na papirnatih straneh predstavil tudi svoje ลพivljenje, v obliki avtobiografije.
Lester R. Brown je za svoje delovanje prejel ลกtevilne nagrade in priznanja, med drugim kar 25 ฤastnih diplom, ลกtipendije, nagrado Zdruลพenih narodov za okolje, zlato medaljo Svetovnega sklada za naravo, nagrado za izjemne prispevke k reลกevanju globalnih okoljskih problemov โฆ ฤetudi sta oba njegova inลกtituta prenehala delovati, Brownova zapuลกฤina ลพivi dalje. S svojim delom se je dotaknil mnogih, na univerzi Rutgers, eni izmed ลกol, kjer je ลกtudiral, pa so mu posvetili ฤitalnico, v kateri so zbrane knjige, diplome in nagrade, v sistemu univerzitetne knjiลพnice pa so shranjeni tudi posnetki radijskih in televizijskih intervjujev ter dokumentarnih filmov. V dolgih letih svojega delovanja je Lester Brown zagotovo dosegel veliko in najpomembneje โ stopil je korak dlje, saj o okoljski problematiki ni le govoril, temveฤ se aktivno lotil tudi iskanja reลกitev. ลฝal je izbira, ali bomo njegove predloge tudi upoลกtevali, na vseh preostalih. Ravno zato je tako zelo pomembno, da vsak posameznik naredi vse, kar lahko, da prispeva k lepลกi prihodnosti.