Gripa je nalezljiva virusna okužba dihal. Pojavlja se sezonsko pozimi, ko mraz zmanjša odpornost organizma proti virusom. Pojavijo se hude bolečine v mišicah in sklepih, drgetanje, visoka vročina, suh kašelj, vneto žrelo, utrujenost, bolečine v prsih in glavobol. Zelišč, ki nam pomagajo pri boju z gripo, je kar nekaj.
Koristna zelišča pri simptomih gripe
Za najkoristnejše se izkažejo že rastline, po katerih vsak dan hodimo, npr. trpotec, kopriva, slezenovec, bezeg, rman … Tudi na področju aromatičnih rastlin, ki jih imenujemo zelišča, je izbira pestra. Na dihala dobro delujejo timijan, žajbelj, hren, origano, česen, ingver in sodijo v prvo obrambno vrsto pri prehladih. Pri tem je zelo pomemben tudi naravni antibiotik kapucinka, ki jo imamo posajeno na vrtovih. Grgranje bazilikovega čaja nam pomaga pri bolečinah v grlu in hripavosti.
Pri vnetju žrela nam pomaga tudi inhalacija čaja iz bazilike, ker vsebuje pomembno eterično olje linalool. Cimet je predvsem topla začimba, ki nam pomaga pri drgetanju, saj telesu prinaša toploto. V arjuvedski medicini ga cenijo zaradi krepitve imunskega sistema. Pri vnetju žrela pomaga 1 žlička cimeta na žlico medu, ki jo počasi ližemo. Zaužijemo 2 do 3 takšne žlice na dan. Citronka pospešuje izločanje sluzi, zato je odlična rastlina pri suhem kašlju. 2 žlički svežih ali posušenih listov prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo pokrito stati 10 minut. Pijemo 2 do 3 skodelice na dan. S tem bomo očistili dihalne poti in znižali povišano telesno temperaturo. Četudi za hren ne bi ničesar prebrali, bi na osnovi lastne izkušnje vedeli, da redči sluz, nas hitro prepoti, očisti sinuse, pomaga pri bolečinah v mišicah.
Rastline, ki blagodejno delujejo pri suhem, dražečem kašlju, so: list slezenovca, koren sleza, islandski lišaj, žajbelj, cvet lučnika, trobentica, materina dušica, melisa, janež, smrekovi in borovi vršički, kamilica, trpotec, bezeg, lipa, evkaliptus. Že dolgo pa je znano antibiotično, antimikotično in antivirusno delovanje predvsem triterpenskih saponinov iz lučnika. Saponini dražijo sluznice bronhijev, da izločajo več sluzi, ki jo lažje izkašljamo.
Rastlinske sluzi, ki predstavljajo 3 % vseh sestavin lučnika, mirijo kašelj, tako da prekrijejo sluznico zgornjih dihal in na ta način blažijo tam prisotno vnetje. Pri gripoznih infekcijah čaj niža povišano telesno temperaturo. Sirup iz cvetov lučnika je blagodejen pri vnetem žrelu in kašlju. Različne pripravke iz cvetov uporabljamo za lajšanje različnih obolenj dihalnih poti, kot so astma, vnetje bronhijev in žrela, ter ugodno delujejo tudi pri gripoznih infekcijah.
Spomladi radi nabiramo trobentico ali jeglič, ki prav tako olajšuje izkašljevanje in utekočinja izločke pri katarjih zgornjih dihal. Mirta je eden najbolj razširjenih grmov ob Sredozemskem morju. Ima drobne bele cvetove, iz katerih se razvijejo modrikasto črni jagodasti plodovi. Liste nabiramo spomladi in jih posušimo v senci. Jagode nabiramo jeseni in vsebujejo veliko več eteričnega olja kot listi mirte. Mirta deluje antiseptično in oži razširjene žilice v nosni in žrelni sluznici ter tako zmanjša oteklino in odpre nosne poti.
Timijan deluje protivnetno in protivirusno, prav te lastnosti učinkujejo pri kašlju, vpliva na bronhije, jih razširja ter zavira rast skoraj vseh bakterij. Timijan utekočinja sluz v dihalnih poteh in pomaga pri izkašljevanju. Učinkovit pa je tudi pri revmatskih težavah, glavobolu ter v boju proti stresu, utrujenosti in depresiji. Jeglič olajšuje izkašljevanje in utekočinja izločke pri katarjih zgornjih dihal. V ljudski medicini ga veliko uporabljajo pri bronhitisu, kašlju, prehladu, oslovskem kašlju, astmi in revmatičnih težavah, kjer je zelo učinkovit. Čaj pa ne deluje le pri kašlju, ampak pospešuje tudi odvajanje vode.
Čaj torej čisti predvsem dihala, blaži kašelj, bronhitis, posebno pri starejših ljudeh, zlasti če mu dodamo mlade brezove liste in liste koprive. Čaj čisti kri, ledvice in sečila, blagodejno pa vpliva pri težavah z migreno in blaži glavobol, ki je lahko posledica stresa in nevroze. Obnese se pri nespečnosti in drgetanje udov.
Vrtni šetraj pa se uporablja kot analgetik za bolečine v mišicah in kosteh, ima pa tudi protivnetno delovanje, tako da je odličen pri gripoznih obolenjih.
Domače zeliščne pastile
Potrebujemo:
- eno skodelico sladkorja,
- pol skodelice čaja islandskega lišaja,
- žlico limoninega soka,
- žlico medu,
- pol čajne žličke ingverja v prahu.
V posodi zmešamo vse sestavine in zmes zavremo. Nato kuhamo na rahlem ognju še 15 do 20 minut. Občasno zmes premešamo. Po 15 do 20 minutah odstavimo in pustimo nekaj minut, da se zgosti. Konsistenca mora biti podobna sirupu. Na peki papir s pomočjo žlice oblikujemo majhne bombončke. Pustimo, da se ohladijo (približno 20 minut). Nato pastile potresemo z mletim sladkorjem, da se ne sprimejo. Ingver v pastilah ima protivnetne lastnosti, pomaga pri lajšanju bolečin in krepi imunski sistem. Pastile uporabimo v primeru suhega kašlja in hripavosti, pri preobremenjenih glasilkah, pri suhi sluznici grla in žrela, predvsem pa pozimi, ko zaradi ogrevanja dihamo suh zrak.
Inhalacija
Pripravimo poparek iz listov evkaliptusa in eteričnega olja ter ga zlijemo v posodo ali inhalator, če ga imamo doma. Pokrijemo se z brisačo in 5 do 10 minut vdihavamo paro skozi nos in usta.
Čajna mešanica proti gripi
Iz ene čajne žličke posušenega timijana pripravimo poparek, ki naj pokrit stoji 3 do 5 minut. Pijemo po 2 do 3 skodelice čaja na dan.
Pri oslovskem kašlju pa tudi pri drugih oblikah dušečega kašlja blaži krče naslednja mešanica:
- 50 g zela timijana
- 30 g korenine jegliča
- 10 g plod komarčka
- 10 g zel rosike
Priprava: Iz ene čajne žlice mešanice pripravimo poparek in dnevno pijemo največ po 3 skodelice, po majhnih požirkih.
Čajna mešanica 2
Pri gripi in drugih infekcijskih obolenjih dihal pa uporabimo mešanico zelišč, ki delujejo antiseptično in izboljšajo odpornost.
- 30 g listov ozkolistnega trpotca
- 30 g smrekovih vršičkov
- 20 g listov lapuha
- 20 g zeli divje vijolice
Iz 2 čajnih žlic mešanice pripravimo zavretek, ki naj stoji pokrit 10 min. Na dan popijemo od 2 do 3 skodelice čaja.
