Če ste v zadnjem času brskali po spletnih forumih, skupinah o naravnem zdravju ali policah s prehranskimi dopolnili, ste morda opazili huminsko kislino tudi zunaj konteksta vrta in zemlje. Nekateri jo omenjajo kot nekaj, kar jim “uredi prebavo”, drugi kot podporo razstrupljanju, tretji pa z veliko mero previdnosti. Redko pa kdo jasno pove, kaj to sploh pomeni za telo – brez pretiravanja in brez čudežnih obljub.
Huminska kislina za zdravje je ena tistih tem, kjer se stikata tradicionalna uporaba in sodobna radovednost. Ni nova, ni skrivnostna, a tudi ni preprosta tableta z enim samim učinkom. Prav zato okoli nje kroži toliko različnih mnenj.
Ključni poudarki:
- Huminska kislina v telesu deluje predvsem kot podpora ravnovesju v prebavilih in vezavi neželenih snovi.
- Ne deluje kot klasično hranilo, temveč posredno vpliva na okolje v črevesju in absorpcijo snovi.
- Smiselna je predvsem kot dopolnilo, ne kot hitra rešitev ali nadomestilo zdrave prehrane.
Šota je naravna, organska snov. Glede na pokrajine in podnebja, kjer jo pridobivajo vsebuje različno vsebnost naravnih organskih snovi. Šota oziroma močvirsko blato, ki prihaja iz Leopoldskrone (v okolici Salzburga). To območje velja za najbolj terapevtsko učinkovito močvirje v Evropi. Šota iz tega območja vsebuje izjemno visoko, med vsemi dostopnimi evropskimi blati na tržišču najvišjo koncentracijo huminskih kislin. Zato se jo lahko uporablja tudi za notranjo uporabo (za uživanje), pa tudi za zunanjo uporabo (obloge, kopeli …).
Kaj sploh pomeni huminska kislina v kontekstu zdravja
Ko govorimo o huminski kislini za zdravje, ne govorimo o isti snovi, kot jo potresemo po gredah. Gre za prečiščene frakcije huminskih in fulvinskih kislin, pridobljenih iz naravnih virov, kot so leonardit ali starodavni rastlinski sedimenti.
V telesu huminska kislina nima vloge vitamina, minerala ali energije. Njena posebnost je v tem, da se obnaša kot nekakšna “vezavna mreža”. Lahko nase veže določene snovi v prebavilih in vpliva na to, kako se te snovi naprej obnašajo v telesu.
Zato jo nekateri opisujejo kot podporo notranjemu ravnovesju, ne kot nekaj, kar neposredno zdravi ali odpravlja težave.
Vloga huminskih kislin v organizmu
Humati lahko zaščitijo celice v človeškem telesu pred oksidacijskimi procesi in tako ugodno vplivajo tudi na prebavila. Na površini lahko huminske snovi nase vežejo ne le anorganske snovi (npr. težke kovine), ampak tudi organske snovi, biološkega izvora, kar je bistvo njihovega protibakterijskega delovanja. Na ta način lahko humusne snovi vežejo številne toksične in mutagene snovi, organskega izvora, ter tuje organizme (bakterije, viruse in glive), ki se izločajo z blatom.
Katere so prednosti in lastnosti humusnih snovi?
Spekter zdravilnih učinkov huminskih snovi je zelo širok. Poleg protivirusnega, antibakterijskega in protiglivičnega delovanja ima dokazano tudi analgetični (protibolečinski) učinek. Zmanjšujejo tveganje za nastanek adhezije, pa tudi njihov protivnetni učinek je izjemen. Študija je dokazala vpliv humusnih snovi na stimulacijo aktivnosti nevtrofilnih granulocitov, ki neposredno vplivajo na boj proti bakterijam zaradi povečane fagocitoze belih krvničk. Eksperimentalno je dokazano, da imajo humusne snovi sposobnost zaviranja rasti naslednjih mikroorganizmov: streptokoknih bakterij, stafilokok, enterobakterij, enterokok, kandide. Rezultati raziskav tudi kažejo, da huminske snovi preprečujejo nekatere vrste tumorjev.
Preventivni učinek se pojavi predvsem pri raku debelega črevesa in danke. Antikarcinogeni učinek je lahko povezan z visoko antioksidativno in protivnetno aktivnostjo humusnih snovi, vključno z vplivom na površinske lastnosti celične membrane. Med drugim so odkrili sposobnost vplivanja predvsem na celično proliferacijo, to je večkratno delitev celic ali nenadzorovano rast celičnih skupin. Trenutno so medicinske raziskave usmerjene predvsem v odnos med humati in črevesno sluznico ter problematiko zaprtja. Ves čas poteka proces razstrupljanja, ker molekule huminskih snovi kljub svoji velikosti prehajajo v kri predvsem skozi stene prebavnega trakta. Huminske snovi pomagajo tudi pri stabilizaciji celičnih membran, vzdržujejo elektrokemijsko ravnovesje in sodelujejo pri regeneraciji celic.
Učinki humusnih snovi
Humat lahko uživate bodisi v obliki napitka iz šote bodisi v obliki tablet. V želodcu se topni produkti pomešajo z želodčnim sokom, optimizirajo pH-vrednost, delujejo protivnetno in terapevtsko, medtem ko molekule humusnih snovi razgradijo morebitne tujke organskega in anorganskega izvora. Če ste zaužili slabo, morda pokvarjeno hrano, je pravočasen vnos šote najboljši način za uspešno preprečevanje prebavnih težav. Lahko jo uporabimo pri zgagi in refluksu in s tem preprečimo nadaljnje poškodbe želodca ali požiralnika. V tankem črevesju (večje molekule huminskih snovi) potuje skozi debelo črevo in na poti absorbira odpadne produkte presnove, težke kovine, pline in tujke.
V tankem in debelem črevesu predelujejo tudi življenjsko pomembne minerale in elemente v sledeh. Črevesna stena je zaradi prisotnosti teh snovi zaščitena, sluznica je čista, spodbuja se njeno delovanje in je optimalno prekrita s plastjo zaščitne sluzi. Huminske snovi sodeluje pri tako imenovani sluzni barieri, ki je eden najosnovnejših obrambnih mehanizmov imunskega sistema. Snovi, ki se absorbirajo v krvni obtok iz črevesne stene, pridejo neposredno v jetra skozi obtok portalne vene. Huminske snovi prispevajo k odstranjevanju presnovnih odpadkov iz tkiv.
Če povzamemo, so učinki humusnih snovi:
- razstrupljajo organizem,
- spodbujajo presnovo in podpirajo imunski sistem,
- na splošno imajo izrazit protivnetni učinek, zlasti na sluznice prebavnega trakta,
- očistijo celoten prebavni trakt,
- odstranjujejo patogene mikroorganizme (bakterije, viruse in glivice),
- povečajo encimske aktivnosti,
- ščitijo celice pred poškodbami strupenih snovi in UV-sevanja,
- ščitijo molekule RNK in DNK ter njihovo stabilnost,
- zmanjšajo notranjo hiperacidnost (alkalizirajo),
- so dragocen mineralni vir,
- izboljšajo prenos in vgradnjo mineralov v celice,
- povečajo učinkovitost vseh naknadno uporabljenih prehranskih dopolnil, zeliščnih čajev in izvlečkov,
- prispevajo k vzdrževanju elektrokemijskega ravnovesja in
- povečajo porabo energije v celicah.
Uporabljajo se lahko za lajšanje naslednjih tegob:
- vnetje sluznice v ustni votlini, žrelu, želodcu in druge vnetne bolezni debelega in tankega črevesa (Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis – v tem primeru samo citozan),
- driske,
- razjede želodca in dvanajstnika,
- sindrom kronične utrujenosti in pomanjkanje energije,
- onkološke bolezni, radioterapija,
- ščitijo pred prostimi radikali in staranjem celic,
- za globinsko razstrupljanje organizma in
- za regeneracijo in zaščito celic pred učinki težkih kovin, toksini in strupenimi snovmi.
Kje ima največ smisla in kje ne
Huminska kislina ni za vsakogar in ni za vsako situacijo. Največ smisla ima pri ljudeh, ki iščejo podporo splošnemu ravnovesju, ne pa hitro rešitev konkretne zdravstvene težave.
Ni primerna kot nadomestilo zdravljenja, prav tako ni rešitev za resne prebavne ali presnovne motnje. V teh primerih je vedno smiselno najprej poiskati strokovno mnenje.
Za zdrave odrasle ljudi pa je lahko del širšega, premišljenega pristopa k dobremu počutju.
Zakaj okoli nje obstaja toliko nasprotujočih si mnenj
Del razloga je v tem, da huminska kislina ne deluje na en sam, merljiv način. Njeni učinki so posredni, pogosto subtilni in močno odvisni od posameznika. To ni snov, ki bi jo lahko ocenili samo z enim kazalnikom.
Poleg tega se pogosto meša z marketingom, ki obljublja preveč. Ko se pričakovanja ne uresničijo, razočaranje hitro sledi. V resnici pa huminska kislina deluje najbolj smiselno takrat, ko od nje ne pričakujemo čudežev, ampak podporo.
