Povprečne temperature že kar nekaj časa vztrajno naraščajo. S tem se povečuje potreba po uporabi klimatskih naprav, ki pa prispevajo k še intenzivnejšemu segrevanju ozračja. Zdi se, da gre za nerešljivo težavo oziroma za začaran krog, ki ga je težko prekiniti. Nemogoče je namreč pričakovati, da bi se lahko klimatskim napravam popolnoma odpovedali. Toda raziskovalci s sydneyjske univerze menijo, da vendarle obstaja rešitev, in sicer pogostejše kombiniranje klimatskih naprav z ventilatorji. Kot utemeljujejo v študiji, ki je bila pred nedavnim objavljena v interdisciplinarni znanstveni reviji The Lancet Planetary Health, lahko kombiniranje klimatskih naprav in ventilatorjev poskrbi za občutne prihranke energije, s tem pa tudi za manj toplogrednih plinov, ne da bi to bistveno vplivalo na naše udobje v vročih poletnih mesecih.
Kroženje zraka prispeva k temu, da lažje toleriramo višje temperature
Odvisnost od klimatskih naprav je v nekaterih državah še posebej izrazita. Klimatske naprave v Združenih državah Amerike na primer v enem letu zahtevajo količino električne energije, ki je primerljiva s celotno letno porabo elektrike v Veliki Britaniji. Globalna poraba klimatskih naprav in ventilatorjev predstavlja v povprečju kar približno eno petino celotne porabe v stavbah oziroma eno desetino celotne globalne porabe električne energije. S pomočjo ventilatorjev lahko dvignemo naš termalni prag, tj. temperaturo, pri kateri nam je še vedno prijetno, in sicer za kar 4 stopinje Celzija. Kroženje zraka namreč poskrbi, da lažje prenašamo nekoliko višje temperature. S tem se zmanjša potreba po uporabi klimatskih naprav, posledično pa tudi poraba elektrike.
Manj toplogrednih plinov in zmanjšanje stroškov, a ne na račun udobja
Raziskovalci so se pri izračunih osredotočili na Avstralijo, ki spada med večje porabnice, ko gre za porabo električne energije, povezane s klimatskimi napravami. Ugotovili so, da bi lahko kombiniranje klimatskih naprav in ventilatorjev občutno zmanjšalo količino toplogrednih izpustov, pa tudi stroške, povezane s hlajenjem, in sicer za kar do 70 odstotkov.
Raziskovalci primerjali pet hipotetičnih scenarijev
Opisana metoda bi lahko pomenila pomemben prispevek k približevanju ciljem, zastavljenim v pariškem podnebnem sporazumu. Raziskovalci so si pri svojih ocenah pomagali z modelom, ki je vključeval pet hipotetičnih scenarijev oziroma metod za hlajenje prostorov. Pri prvem scenariju so se uporabljale samo klimatske naprave, pri drugih štirih pa tudi ventilatorji, pri čemer je bila najpomembnejša razlika v hitrosti delovanja ventilatorjev. Ventilatorji so bili tu primarna izbira, prižig klimatske naprave pa je bil predviden samo za primere, ko bi postale temperature previsoke za znosno bivanje.
Najboljša možnost: klimatska naprava + ventilatorji s hitrostjo 1,2 m/s
Primerjava podatkov oziroma modelov, ki so se nanašali na Avstralijo, je razkrila, da bi bili rezultati najboljši, če bi se klimatske naprave kombinirale z ventilatorji, ki bi delovali s hitrostjo 1,2 metra na minuto. Poraba električne energije bi se lahko tako zmanjšala za kar 76 odstotkov. Pred izračuni so morali raziskovalci analizirati celoletne temperature v državi, pri čemer je šlo za meritve, ki so se izvajale v enournih časovnih intervalih. Tako so si morali pomagati s t. i. superračunalniki, ki lahko zelo hitro obdelajo večjo količino podatkov.
Številke so vsekakor zelo zgovorne …
Če predpostavimo, da je vsa elektrika, ki se uporablja za delovanje klimatskih naprav v Avstraliji, pridobljena s pomočjo fosilnih goriv, bi predlagana metoda na letni ravni poskrbela za skoraj 4000 ton manj izpustov ogljikovega dioksida. Realna številka bi bila seveda nekoliko nižja, saj fosilna goriva niso edini vir za pridobivanje električne energije, toda najverjetneje bi bilo zmanjšanje količine toplogrednih plinov kljub temu vse prej kot zanemarljivo.
