Podobno kot se razlikuje naš okus, se razlikuje tudi naše dojemanje različnih vonjev. Toda kljub individualnim razlikam obstajajo pri vohu principi, ki so skorajda univerzalni. Določeni vonji so praktično univerzalno dojeti kot prijetni ali neprijetni, neodvisno od kulturnih in drugih razlik. To so ugotovitve znanstvenikov, ki so pred nedavnim objavili zanimivo študijo, povezano s človeškimi vohalnimi zaznavami. Študija, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Current Biology, med drugim prinaša tudi odgovor na vprašanje o »najlepšem vonju na svetu«. Preverite, kateri vonj si je prislužil to laskavo titulo …
Bolj kot okolje pomembna biologija
Nekaterim ljudem so najbolj všeč sladki parfumi, spet drugi prisegajo na malce bolj sveže vonje. Nekateri obožujejo vonj cimeta, spet drugi so do njega bolj ali manj ravnodušni. Toda ko lahko izbiramo samo med dvema možnostma in moramo določen vonj opredeliti kot prijeten ali neprijeten, se individualne razlike bolj ali manj zabrišejo. Naši odgovori postanejo osupljivo enotni. Znanstveniki menijo, da je mogoče ta fenomen razložiti s strukturo molekul, ki vplivajo na naše vohalne zaznave oziroma na to, kako dojemamo posamezne vonje. Kot omenjeno, je nova študija postregla z dokazi o tem, da dojemanje vonjev ni odvisno od kulturnih specifik. V ozadju so univerzalni principi, ki so precej bolj odvisni od biologije kot od okolja, v katerem živimo.
V raziskavi sodelovale osebe iz najrazličnejših kulturnih okolij
Podlaga za opisane ugotovitve je bila raziskava, v kateri so sodelovali ljudje z najrazličnejših koncev sveta. Ekipa znanstvenikov, ki je zasnovala in izpeljala raziskavo, se je odločila za kombiniran pristop: poleg terenskih raziskav so bili v analizo vključeni tudi eksperimenti, izvedeni v laboratorijskem okolju. Osebe, ki so znanstvenikom »posodile svoj nos«, so prihajale iz zelo različnih kulturnih okolij. Med drugim so bili vključene tudi domorodne skupine, katerih življenje je večinoma ločeno od življenja večinskega prebivalstva. Tako gre za ljudi, ki niso praktično nikoli izpostavljeni vonjem, ki niso del njihovega neposrednega življenjskega okolja. Raziskovalci so želeli preveriti, ali so naše vohalne zaznave v osnovi sorodne oziroma univerzalne ali pa gre morda za nekaj, česar se priučimo. Preferiranje specifičnih vonjev je bilo tradicionalno razumljeno kot posledica kulturnega okolja, v katerem odraščamo oziroma živimo, vendar je nova raziskava pokazala, da so kulturne razlike v resnici precej nepomembne.
In zmagovalec je …
V raziskavi je sodelovalo 235 oseb, ki so morale ocenjevati različne vonje, vključno s tistimi, ki niso bili del njihove siceršnje »vohalne realnosti«, kot so to poimenovali raziskovalci. Analiza tega ocenjevanja je prinesla zanimive ugotovitve. Kot omenjeno, je bil razglašen tudi »najlepši vonj na svetu«. Ta naziv je pripadel vanilji. To sicer ne pomeni, da so vse osebe, ki so sodelovale v raziskavi, vanilji podelile najvišjo oceno, ampak da je večina sodelujočih vaniljo uvrstila precej visoko oziroma med prijetne vonje. Tako je mogoče trditi, da gre za vonj, ki je skorajda univerzalno razumljen kot prijeten. Nelaskavi naziv najbolj odbijajočega vonja pa si je prislužila izovalerinska kislina.
Načrtovane nove raziskave za boljše razumevanje fenomena
Raziskovalci že načrtujejo nove raziskave, povezane s človeškim dojemanjem različnih vonjev. Čeprav je jasno, da so nekateri vonji za večino ljudi prijetni, drugi pa odbijajoči, ni povsem jasno, kaj se dogaja v naših možganih, ko smo izpostavljeni različnim vonjem. Ekipa raziskovalcev namerava zato natančneje preučiti mehanizme v človeških možganih, povezane s percepcijo vonjev. Upajo, da se bodo tako dokopali do jasnejših odgovorov o vzrokih za bolj ali manj poenoteno dojemanje vonjev, vsaj ko gre za delitev na prijetne in neprijetne.