Podobno kot se razlikuje naÅ¡ okus, se razlikuje tudi naÅ¡e dojemanje razliÄnih vonjev. Toda kljub individualnim razlikam obstajajo pri vohu principi, ki so skorajda univerzalni. DoloÄeni vonji so praktiÄno univerzalno dojeti kot prijetni ali neprijetni, neodvisno od kulturnih in drugih razlik. To so ugotovitve znanstvenikov, ki so pred nedavnim objavili zanimivo Å¡tudijo, povezano s ÄloveÅ¡kimi vohalnimi zaznavami. Å tudija, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Current Biology, med drugim prinaÅ¡a tudi odgovor na vpraÅ¡anje o »najlepÅ¡em vonju na svetu«. Preverite, kateri vonj si je prisluÅŸil to laskavo titulo âŠ
Bolj kot okolje pomembna biologija
Nekaterim ljudem so najbolj vÅ¡eÄ sladki parfumi, spet drugi prisegajo na malce bolj sveÅŸe vonje. Nekateri oboÅŸujejo vonj cimeta, spet drugi so do njega bolj ali manj ravnoduÅ¡ni. Toda ko lahko izbiramo samo med dvema moÅŸnostma in moramo doloÄen vonj opredeliti kot prijeten ali neprijeten, se individualne razlike bolj ali manj zabriÅ¡ejo. NaÅ¡i odgovori postanejo osupljivo enotni. Znanstveniki menijo, da je mogoÄe ta fenomen razloÅŸiti s strukturo molekul, ki vplivajo na naÅ¡e vohalne zaznave oziroma na to, kako dojemamo posamezne vonje. Kot omenjeno, je nova Å¡tudija postregla z dokazi o tem, da dojemanje vonjev ni odvisno od kulturnih specifik. V ozadju so univerzalni principi, ki so precej bolj odvisni od biologije kot od okolja, v katerem ÅŸivimo.
V raziskavi sodelovale osebe iz najrazliÄnejÅ¡ih kulturnih okolij
Podlaga za opisane ugotovitve je bila raziskava, v kateri so sodelovali ljudje z najrazliÄnejÅ¡ih koncev sveta. Ekipa znanstvenikov, ki je zasnovala in izpeljala raziskavo, se je odloÄila za kombiniran pristop: poleg terenskih raziskav so bili v analizo vkljuÄeni tudi eksperimenti, izvedeni v laboratorijskem okolju. Osebe, ki so znanstvenikom »posodile svoj nos«, so prihajale iz zelo razliÄnih kulturnih okolij. Med drugim so bili vkljuÄene tudi domorodne skupine, katerih ÅŸivljenje je veÄinoma loÄeno od ÅŸivljenja veÄinskega prebivalstva. Tako gre za ljudi, ki niso praktiÄno nikoli izpostavljeni vonjem, ki niso del njihovega neposrednega ÅŸivljenjskega okolja. Raziskovalci so ÅŸeleli preveriti, ali so naÅ¡e vohalne zaznave v osnovi sorodne oziroma univerzalne ali pa gre morda za nekaj, Äesar se priuÄimo. Preferiranje specifiÄnih vonjev je bilo tradicionalno razumljeno kot posledica kulturnega okolja, v katerem odraÅ¡Äamo oziroma ÅŸivimo, vendar je nova raziskava pokazala, da so kulturne razlike v resnici precej nepomembne.
In zmagovalec je âŠ
V raziskavi je sodelovalo 235 oseb, ki so morale ocenjevati razliÄne vonje, vkljuÄno s tistimi, ki niso bili del njihove sicerÅ¡nje »vohalne realnosti«, kot so to poimenovali raziskovalci. Analiza tega ocenjevanja je prinesla zanimive ugotovitve. Kot omenjeno, je bil razglaÅ¡en tudi »najlepÅ¡i vonj na svetu«. Ta naziv je pripadel vanilji. To sicer ne pomeni, da so vse osebe, ki so sodelovale v raziskavi, vanilji podelile najviÅ¡jo oceno, ampak da je veÄina sodelujoÄih vaniljo uvrstila precej visoko oziroma med prijetne vonje. Tako je mogoÄe trditi, da gre za vonj, ki je skorajda univerzalno razumljen kot prijeten. Nelaskavi naziv najbolj odbijajoÄega vonja pa si je prisluÅŸila izovalerinska kislina.
NaÄrtovane nove raziskave za boljÅ¡e razumevanje fenomena
Raziskovalci ÅŸe naÄrtujejo nove raziskave, povezane s ÄloveÅ¡kim dojemanjem razliÄnih vonjev. Äeprav je jasno, da so nekateri vonji za veÄino ljudi prijetni, drugi pa odbijajoÄi, ni povsem jasno, kaj se dogaja v naÅ¡ih moÅŸganih, ko smo izpostavljeni razliÄnim vonjem. Ekipa raziskovalcev namerava zato natanÄneje preuÄiti mehanizme v ÄloveÅ¡kih moÅŸganih, povezane s percepcijo vonjev. Upajo, da se bodo tako dokopali do jasnejÅ¡ih odgovorov o vzrokih za bolj ali manj poenoteno dojemanje vonjev, vsaj ko gre za delitev na prijetne in neprijetne.