Morda se vam zdi, da je vaš urnik preprosto preveč natrpan, da bi si vzeli čas za telovadbo. Vendar pa v resnici ne potrebujete veliko časa – vsaj če je eden pomembnih razlogov, zaradi katerih bi želeli biti bolj fizično aktivni, tudi boljše psihično zdravje. Že ena ura tedensko naj bi namreč pripomogla k občutnemu znižanju nevarnosti za razvoj depresije, sodeč po pred kratkim objavljeni raziskavi avstralskih, britanskih in norveških raziskovalcev.

S telovadbo proti depresiji

Ena največjih študij, povezanih s to tematiko

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo težave z depresijo več kot 300 milijonov ljudi po vsem svetu. Premišljeni preventivni ukrepi se zdijo tako nujno. Eden od najboljših naj bi bilo prav spodbujanje prebivalstva k povečani telesni dejavnosti. Omenjena študija je odličen dokaz za to. Šlo je za enega največjih vzorcev, ko gre za povezavo med telovadbo in preprečevanjem depresijo. V študijo so bili namreč zajeti podatki skoraj 34.000 posameznikov, ki so jih spremljali 11 let.

Raziskovalci, ki so izvedli analizo, so povedali, da je sicer že kar nekaj časa znano, da ima telovadba pomembno vlogo pri zdravljenju depresije. Vendar je bilo doslej malo tako obsežnih študij, ki bi se ukvarjale s preventivno vlogo telesne dejavnosti – torej s tem, kakšen pomen ima lahko telovadba pri zmanjševanju tveganja, da se depresija sploh razvije. Čeprav obstaja danes precej več možnosti uspešnega zdravljenja pacientov z depresijo, bi morala biti namreč tudi tu na prvem mestu preventiva. Seveda pa uspešna preventiva pomeni kombinacijo povezanih ukrepov, če želimo doseči optimalne rezultate. Kot so razkrile končne ugotovitve analize pridobljenih podatkov, pa pri tem nikakor ne smemo pozabiti na pomen telovadbe. Še posebej ker za izboljšave ni potrebno veliko. Kot smo omenili, naj bi zadostovala že ena ura tedensko.

Zadostuje že zmerna telesna aktivnost

Kaj natančno so torej raziskovalci analizirali? Udeleženci so morali na začetku izpolniti vprašalnik, povezan s pogostostjo in intenzivnostjo njihove športne aktivnosti. Pri intenzivnosti so lahko izbirali med tremi kategorijami – zmerna aktivnost, pri kateri ne pride do zadihanosti ali povečanega znojenja, srednje intenzivna aktivnost, pri kateri se zadihajo in preznojijo, ter zelo intenzivna vadba, katere rezultat je precejšnja telesna izčrpanost. Čez čas so morali udeleženci izpolniti še vprašalnik glede njihovega psihičnega zdravja – predvsem glede opažanja morebitnih simptomov depresije in anksioznosti. Pri analizi zbranih podatkov so raziskovalci upoštevali tudi določene spremenljivke za zagotavljanje čim večje natančnosti oziroma zanesljivosti ugotovitev.

Tako so med drugim upoštevali tudi socialno-ekonomski status udeležencev, morebitne zasvojenosti, indeks telesne mase ipd. Na podlagi vseh teh podatkov so tako ugotovili, da obstaja pri tistih, ki sploh ne telovadijo, za kar 44 odstotkov povišano tveganje za razvoj depresije kot pri tistih, ki vsak teden telovadijo od ene ure do dveh ur. Pozitivni učinki telovadbe so se pokazali, ne glede na to, za kako intenzivno obliko je šlo. Tako raziskovalci menijo, da bi bilo mogoče preprečiti kar približno 12 odstotkov primerov depresije, če bi postala redna telesna aktivnost nekaj, s čimer bi se ukvarjali vsi. Že zmerna enourna vadba enkrat tedensko lahko tako pomeni ogromen napredek.