Prijava
Buče imajo znane diuretske učinke (pospešujejo izločanje urina), priporočajo pa jih kot prehrano ljudem, ki jih pestijo bolezni kot so protin, vnetje ledvic, revmatizem, vnetje sečnega mehurja in sladkorna bolezen. Buče uživamo kuhane (pire), pečene ali pa v obliki soka iz sveže nastrganih plodov. Buče delujejo tudi pomirjevalno ter so koristne pri vnetjih tankega črevesja in pri krvavi diareji.
Buče kot dietna prehrana
Buče kot kompot jemo zjutraj, na prazen želodec, kot sredstvo proti zaprtju. Primerne so tudi kot dietna prehrana pri ljudeh, ki imajo želodčne težave in bolezni in pri debelih ljudeh.
Pri dietni prehrani buče pripravimo takole: bučo narežemo na manjše kose in ji dodamo nekaj zrelih narezanih paradižnikov in narezane čebule. Skuhamo jo v lastnem soku in po okusu lahko dodamo malo kisle ali sladke smetane, mešanice pa ne solimo.
V zadnjem času se uporablja surovo ali kuhano pulpo buč in bučni sok za zdravljenje psoriaze, to je trdovratna kožna bolezen. Pri zdravljenju psoriaze moramo bučo uživati vsak dan pripravljeno, lahko pa jo pripravimo na različne načine (slano ali kot sladico), da se je ne naveličamo prehitro. Psoriazo najbolje zdravimo še s hkratnim sončenjem, kopanjem v morski vodi in obsevanjem z ultravijoličnimi žarki. Sveže meso oziroma notranjost buče lahko uporabljamo tudi za obloge pri opeklinah prve stopnje.
Bučna semena
Semena buče so uporabna kot zdravila za izločanje črevesnih parazitov kot sta otroške gliste in trakulja. Seme buče ima dobro lastnost, saj ne draži sluznice in ni strupeno, poleg tega pa ga lahko jemljemo več dni zaporedoma, saj nima nobenih stranskih učinkov. Pri majhnih otrocih, nosečnicah, dojiljah, starejših ljudeh, ljudeh izčrpanih od bolezni ali z obolelimi jetri, moramo vsekakor dati bučnim semenom prednost pred drugimi sredstvi. Seme moramo olupiti šele tik pred uporabo in odvržemo samo trdo lupino, ne pa tudi sive zelene ovojnice semena, ki je pod njo, kajti prev v njej so zdravilne snovi.
O količini semena, ki jih lahko dnevno užijemo, so v literaturi različni podatki. Za odrasle se najpogosteje navaja količina po 300 gramov, za otroke pa od 30 do 150 gramov. Otrokom od 10 do 12 let dajemo 150 gramov, otrokom od 5 do 7 let 100 gramov, od 3 do 4 let 75 gramov, 2 do 3 let pa 30 do 50 gramov. Dan pred pričetkom jemanja semen pa naj bi uživali predvsem kašasto hrano.
Sorte buč
Pri nas gojimo predvsem: ORJAŠKO BUČO (Cucurbita maxima) z dolgimi vrežami, katere dozoreli plodovi so primerni za vlaganje, nedozoreli pa za svežo uporabo, ter GRMIČASTE VRTNE BUČKE (večinoma Cucurbita pepo), ki so tudi primerne za gojenje v zaščitenem prostoru. Ponekod pridelujejo tudi DIŠEČE BUČE (Cucurbita moschata); njihovo meso ima muškatni vonj in je zelo okusno.
PATIŠON BELA
Spada med sočne delikatese bučk, ki izvirajo iz tropskih predelov. Zato ji prija toplota, vlaga in seveda s hlevskim gnojem obogatena zemlja. Po 15. maju jo posejemo na prosto. Rastlina oblikuje grmiček, ki v vrtu ne zavzame veliko prostora. Plodovi so beli do zelenkasti, značilno zvezdaste oblike. Lepi so. Majhne lahko vlagamo v kis. Iz svežega bučnega mesa lahko pripravljamo juhe, kompote, omake. Mlade lahko pečemo na žaru, polnimo, dozorele pa uporabimo za dekoracijo.
MESA QUEN
Je buča podobna želodu. Poznamo bele, rumene in zelene sorte. Nedozorele bučke pečemo na žaru v pečici, polnimo in gratiniramo. Pred uporabo jih ne olupimo. Skladiščimo jih lahko dva meseca.
HOKAIDO
Bučka je intenzivno oranžno rdeča s čvrstim oranžnim mesom. Je rahlo hruškaste ali čebulaste oblike. Skladiščimo jo lahko 6 – 7 mesecev, med skladiščenjem pa se okus še izboljša. Za pripravo juh je odlična buča. Okus še izboljšamo z maslom in soljo. Zagotovo je ena najbolj okusnih buč. Vsebuje veliko karotina, okus rahlo spominja na škampe. Pred uporabo je ni potrebno lupiti.
TIVOLI ( ŠPAGETARICA )
Buča je valjaste oblike, kremno rumene barve. Meso je svetlo rumeno in pri kuhanju razpade na vlakna. Zraste do premera 10 cm in teže 1,2 kg. Čas od setve do ploda je sto dni. Neugledni plodovi nas po kuhanju presenetijo, saj bučno meso razpade v vlakna, podobna špagetom. Sorto lahko uspešno gojimo v posodi na balkonu. Skladiščimo jo lahko dva meseca.
ATLANTIC GIANT
Najtežja buča na svetu žlahtnitelja Howarda Dilla iz Kanade.
Meso je svetlooranžne barve, nevtralnega okusa, ki spominja na orehe. Lupina je oranžne barve. Zori od 110 – 120 dni in doseže težo od 20 do 523 kg. Uporabljamo jo predvsem za juhe in za vlaganje.
SWEET MAMA F
Je tip maslene buče bettercup. Zori 95 dni in je temno zelene, rahlo progaste barve; nezrela je svetlo zelena, kasneje rdečkasto rjava. Meso je temno rumeno, moknato in čvrsto, polnega sladkega okusa. Uporabljamo jo predvsem za juhe, pire, za pečenje na žaru, narastke, za mešanje k drugi zelenjavi. Zaradi izredno trde kože bučo pred lupljenjem blanširamo ali popečemo v pečici.
