Mnogi suho kožo povezujejo z zimskim časom, ko zaradi pretirane količine centralnega gretja in izsušenosti zraka trpi tudi ta naš največji organ. Pogosto pozabljamo, da je suha koža poseben tip kože in da ne »nosi« tega pridevnika le pozimi. Koža je naš največji organ in za njegovo nemoteno delovanje je nujno, da zanj dobro skrbimo in ga skozi vse leto, ne le pozimi, dobro vlažimo.
Jeseni in pozimi je koža bolj podvržena izsuševanju in pokanju
Nega suhe kože si v jesenskem in zimskem času zasluži še večjo pozornost kot sicer, saj je še bolj izpostavljena zunanjim vplivom. Negativen vpliv hladnega zraka, vetra ter suhih in ogrevanih prostorov pusti na naši koži in nohtih posledice kot s izsušena, razpokana, občutljiva in problematična koža ter krhki, lomljivi nohti.
Suha in občutljiva koža je lahko tudi znak nekaterih kožnih obolenj, kot sta dermatitis in luskavica. Stanje kože se v zimskih mesecih zaradi poškodovane kožne bariere običajno še dodatno poslabša in tako koža postane bolj podvržena okužbam. Pojavijo se lahko simptomi kot so rdečina, srbečica in luščenje kože. Najbolj prizadeti deli kože so predvsem na hrbtišču rok, na členkih, na obrazu in komolcih.
Kaj je suha koža
Suho kožo prepoznamo po rdečici, hrapavi, razpokani in lahko luščeči se povrhnjici, ki ji primanjkuje vlage, prav tako pa je brez sijaja. Suha koža je pogosto podvržena prezgodnjemu staranju, izgubi naravnega leska in svežine, medtem ko so lahko tudi manjše nepravilnosti in gubice bolj izražene.
Definicija suhe kože ni tako preprosta, kot se sprva zdi. Suho kožo namreč občutimo ne le kot zategovanje, pač pa je na dotik tudi groba in luskasta. Pri tem občutku gre običajno za povrhnjico, kar pomeni, da gre v tem primeru za spremembe v zgornjem delu kože in ne v samem dermisu, ki leži pod povrhnjico. Vendar pa je povrhnjica tista, ki skrbi, da koža ne izgublja vlage. Določeni dejavniki v našem okolju in življenju kožo oziroma povrhnjico še dodatno izsušijo. Mednje nedvomno spada prekomerno umivanje (ki mu ne sledi nanašanje kreme) in tuširanje, uporaba detergentov in antiseptikov ter agresivnih mil in čistil.
Posledice suhe in razpokane kože
Kadar je koža zelo suha, lahko tudi popoka, se lušči ali vname. Vse te neprijetnosti ne vodijo le v fizično neudobje, pač pa tudi v čustveno stisko. Zagotovo veste, da vam je neprijetno, če vas nekaj zateguje, srbi in se vam kožne celice luščijo – in pogosto se izkaže, da ne morete misliti na popolnoma nič drugega kot pa na neudobje kože, v kateri ste. Pazite tudi, da bodo vaša oblačila mehka in koži prijazna, torej iz naravnih materialov. Tesna in debela obutev in nogavice ustvarjajo toplo in vlažno okolje zaradi potenja nog, ki predstavlja idealne pogoje za pojav ali napredovanje glivične okužbe na nohtih – nohti se odebelijo, postanejo krhki ter začnejo spreminjati barvo. Ker so stopala najbolj obremenjen del našega telesa, lahko pozimi zelo suha in poroženela koža začne pokati, mesta razpok postanejo boleča in se lahko okužijo.
Kaj pomaga pri suhi koži?
Kreme, mazila in drugi izdelki
Najbolj pomembno je, da koži zagotavljamo dobro navlaženost skozi ves dan. Pomagajo nam lahko čim bolj naravne vlažilne kreme. V zadnjih letih se vedno bolj uveljavljajo pripravki, ki vsebujejo aloe Vero, hialuronsko kislino in pantenolom, ki pripomore k hitrejšemu celjenju in vlaženju prizadete, rdeče ali razdražene kože ter pomaga pri zaščiti in obnavljanju poškodovanih nohtov ter pri izboljšanju hidracije, strukture in prožnosti. Novi trendi in dognanja za nego kože prinašajo tudi nekatere novosti kot je aktivni kisik, ki se loteva problematike kože in nohtov na drugačen, telesu prijazen način. Aktivni kisik celice neguje, oksigenira in pospeši njihovo regeneracijo.
Prehrana
Zagotovo veste, da tudi hrana vpliva na kožo, zato jejte hrano, ki ima veliko esencialnih maščobnih kislin. Uživajte sladkovodne ribe, orehe in lanena semena, ki vsebujejo veliko omega-3 maščobnih kislin, ker le-te pomagajo nadomeščati izgubljeno maščobo v koži in laseh. Lahko razmislite tudi o dodajanju svetlinovega ali lanenega olja v prehrano.
Bivalni prostor
Ker boste nedvomno ogrevali prostore, se morate zavedati, da količina vlage v zraku z ogrevanjem še bolj pade. V hladnih vremenskih razmerah je vlage že tako manj, ko pa zaženemo še centralno kurjavo, se zrak dodatno osuši. Dermatologi pravijo, da se v zimskem času v njihovih ordinacijah oglasi veliko več ljudi, ki imajo težave s suho kožo. Zato morda ni odveč, če si priskrbite vlažilec zraka, pa naj gre za napravo, ki jo lahko kupite, ali pa si pomagate sami. Dovolj bo že, da na tople radiatorje obesite mokre brisače ali pa nanje postavite kar glinene posodice z vodo. Pravzaprav sploh ni nujno, da jih postavite na vire toplote, pač pa je dovolj, če so v njihovi bližini.
Pomagajo tudi rastline v stanovanju, hkrati pa vam polagamo na srce, naj v vašem domu ne bo pretoplo. Če vam je hladno, si oblecite pulover, namesto da okrog hodite v kratkih rokavih. Slednje tudi škodi imunskemu sistemu, kajti v primeru, da imate doma zelo toplo, potem se pa odpravite ven na mraz, je to prevelik šok za imunski sistem, hkrati pa je toplota – kot veste – idealno okolje za razvoj virusov in bakterij. Zato poskrbite tudi, da boste mrazu navkljub redno zračili prostore, da bo zrak svež.
Kaj še lahko naredimo sami
- Izogibajte se kofeinu, alkoholu in cigaretam.
- Več pijte. Vsaj osem kozarcev vode na dan oziroma še več, če ste višji ali imate kakšen kilogram preveč.
- Tuširajte se kratko in z oljnimi geli za tuširanje. Mnoga mila v kosu kožo še bolj izsušijo; seveda je vse odvisno od sestavin, zato preverite in raje izberite tista, ki so mehka in bazirana na oljih.
- Po tuširanju se obvezno namažite z bogato vlažilno kremo za telo, maslom ali celo oljem.
- Lahko si priskrbite tudi razpršila za obraz ali telo, ki običajno vsebujejo bodisi mineralno vodo bodisi izvlečke sivke, evkaliptusa ali pa kamilice, kajti ti vsi blagodejno vplivajo na kožo, še posebej na razdraženo.
Preberite si tudi domači recept za regeneracijo suhe kože.
