Ste se ลพe kdaj vpraลกali od kod pride toliko soli v morje? Potem boste v tem ฤlanku naลกli svoj odgovor.
Vse se zaฤne z deลพjem, saj je tekoฤa voda najbol erozivna stvar na naลกem planetu. Zato pri veฤjih nalivih deลพ odnese zemljo z skal, ki se poฤasi razgrajajo. Navadno se seveda deลพevnica prek potokov steฤe v reke, ki pa se izlijejo v morje.
Teoretiฤno voda brez primesi ne obstaja, saj vsa deลพevnica, voda iz rek ter jezer vsebuje sledi raztopljenih mineralov in soli, vendar v tako majhni koliฤini, da mi tega ne zaznamo.
S tem, ko se reke in jezera poฤasi zlivajo v morje, voda hkrati izhlapeva v ozraฤje, sol ter minerali pa ostajajo. Sicer je koliฤina soli, katero prinesejo reke v morje zelo majhna, vendar pa je po nekaj miljardah let ta koncentracija soli in mineralov v morju dovolj narasla. To pa ni edini vir soli, saj morja dobijo ลกe dodatno koliฤino soli od podvodnih vulkanov. Povpreฤna slanost morja je 3-4%, vendar pa odstotek niha glede na geografsko lokacijo.
ฤeprav reke ลกe edno prinaลกajo sol in minerale v morje, pa to verjetno ne bo postalo niฤ bolj slano, kot je sedaj, saj so morja dosegla stanje ekvilibriuma.
Soli pa ne najdemo le v morju, ampak tudi v nekaterih umaknjenih povrลกinah slane vode โ Mrtvo morje, Kaspijsko morje, Aralsko morje ter ostala slana jezera v Avstraliji ter Juลพni Ameriki.
Pravlino se takim jezerom reฤe endoheriฤna korita. Ta so postala slana tako, da so vanje reke prinesle sol, ta pa ni mogla nikamor odteฤi, saj takลกna jezera nimajo odtoka. Edini naฤin, kako voda โuideโ iz njih je skozi izhlapevanje. V teh jezerih navadno tudi ne najdemo nobenega ลพivljenja, saj so nekatera tudi do osemkrat bolj slana od morja.