Ste se že kdaj vprašali od kod pride toliko soli v morje? Potem boste v tem članku našli svoj odgovor.
Vse se začne z dežjem, saj je tekoča voda najbol erozivna stvar na našem planetu. Zato pri večjih nalivih dež odnese zemljo z skal, ki se počasi razgrajajo. Navadno se seveda deževnica prek potokov steče v reke, ki pa se izlijejo v morje.
Teoretično voda brez primesi ne obstaja, saj vsa deževnica, voda iz rek ter jezer vsebuje sledi raztopljenih mineralov in soli, vendar v tako majhni količini, da mi tega ne zaznamo.
S tem, ko se reke in jezera počasi zlivajo v morje, voda hkrati izhlapeva v ozračje, sol ter minerali pa ostajajo. Sicer je količina soli, katero prinesejo reke v morje zelo majhna, vendar pa je po nekaj miljardah let ta koncentracija soli in mineralov v morju dovolj narasla. To pa ni edini vir soli, saj morja dobijo še dodatno količino soli od podvodnih vulkanov. Povprečna slanost morja je 3-4%, vendar pa odstotek niha glede na geografsko lokacijo.
Čeprav reke še edno prinašajo sol in minerale v morje, pa to verjetno ne bo postalo nič bolj slano, kot je sedaj, saj so morja dosegla stanje ekvilibriuma.
Soli pa ne najdemo le v morju, ampak tudi v nekaterih umaknjenih površinah slane vode – Mrtvo morje, Kaspijsko morje, Aralsko morje ter ostala slana jezera v Avstraliji ter Južni Ameriki.
Pravlino se takim jezerom reče endoherična korita. Ta so postala slana tako, da so vanje reke prinesle sol, ta pa ni mogla nikamor odteči, saj takšna jezera nimajo odtoka. Edini način, kako voda ‘uide’ iz njih je skozi izhlapevanje. V teh jezerih navadno tudi ne najdemo nobenega življenja, saj so nekatera tudi do osemkrat bolj slana od morja.
