Znano je, da pešanje kognitivnih sprememb pogosto spremlja izguba voha (ali občutna oslabitev tega čuta). To je med drugim značilno za Alzheimerjevo bolezen, pri katerih se lahko težave, povezane z vohom, pojavijo celo kot nekakšen znanilec bolezni, torej še pred simptomi, ki so neposredno povezani s kognicijo.
Ker je bilo v več študijah nakazano, da lahko aromaterapija pri starejši populaciji zmanjša tveganje za slabljenje kognitivnih funkcij, so se raziskovalci z univerze v kalifornijskem mestu Irvine odločili, da preverijo to hipotezo. Raziskava, ki je trajala šest mesecev in katere izsledki so bili pred nedavnim objavljeni v znanstveni reviji Frontiers in Neuroscience, je privedla do zanimivih ugotovitev …
Sodelujoči izpostavljeni sedmim različnim eteričnim oljem
Raziskovalci so zbrali 43 oseb, starih 60–85 let. Šlo je za relativno zdrave ljudi brez posebnih kognitivnih težav. Prostovoljci so bili nato naključno razdeljeni v dve skupini. Prva skupina (20 oseb) je bila naslednjih šest mesecev vsako noč dve uri izpostavljena vonjem različnih eteričnih olj, druga, kontrolna skupina (23 oseb) pa manj intenzivnim, težje zaznavnim vonjem. Obe skupini sta za razpršitev vonjev uporabljali difuzor. Ta je bil nastavljen tako, da je krožil med različnimi vonji, in sicer med vonjem vrtnice, pomaranče, evkaliptusa, limone, poprove mete, rožmarina in sivke. Vsak vonj je prišel na vrsto enkrat na teden.
Pozitivne spremembe opazne na več ravneh
Pred začetkom raziskave in na koncu so sodelujoči rešili več testov, s katerimi so se preverjale njihove kognitivne sposobnosti in zmožnost olfaktoričnih (vohalnih) zaznav. Obenem so izpolnili tudi vprašalnik, s katerim so se iskali morebitni znaki depresije. Raziskovalci pa so izvedli tudi slikanje možganov s pomočjo t. i. funkcijske magnetne resonance.
Pri osebah iz prve skupine (aromaterapija z močnimi eteričnimi olji) je bil po koncu 6-mesečnega obdobja zaznan precej boljši rezultat pri testu za ocenjevanje sposobnosti učenja in pomnjenja novih besed (njihovi rezultati so bili v povprečju za kar 226 odstotkov boljši kot na začetku). Pozitivne spremembe pa so se pokazale tudi pri primerjanju slik možganov, ustvarjenih z magnetno resonanco, predvsem v delu, imenovanem uncinate fasciculus. Gre za del možganov, ki je ključen za učenje in pomnjenje ter ki začne pogosto slabeti zaradi staranja in/ali Alzheimerjeve bolezni.
Voh edini čut, ki je neposredno povezan s spominom
Zdi se torej, da je lahko aromaterapija cenovno ugodna metoda za zmanjševanje tveganja za resnejše kognitivne težave pri starejši populaciji. Avtorji študije so izhajali iz spoznanj o tem, da lahko pomanjkanje vohalnih stimulacij privede do propadanja specifičnih delov možganov, povezanih s spominom. Izkazalo se je, da lahko intenzivnejša stimulacija voha spodbudi delovanje teh delov, kar lahko izboljša spomin. Voh je edini čut, ki je pri človeku neposredno povezan s spominskimi centri v možganih, in aromaterapija je preprosta, obenem pa zelo učinkovita metoda za stimulacijo teh centrov.
Dobre plati in pomanjkljivosti študije
Kot omenjeno, je raziskava trajala šest mesecev, kar pomeni, da je bilo mogoče oceniti vpliv aromaterapije v daljšem časovnem obdobju, kar je bila zagotovo ena izmed najmočnejših plati študije. K najpomembnejšim pozitivnim platem je mogoče obenem prišteti tudi uporabo magnetne resonance. Raziskovalci so lahko namreč spremembe pri reševanju testov za preverjanje spomina tako povezali spremembami na ravni možganskih struktur in funkcij. Po drugi strani pa je šibka plat študije relativna majhnost. Rezultate bo torej treba preveriti na večji skupini starostnikov. Toda ker je aromaterapija praviloma zelo varna, najverjetneje ne more škoditi, če ji daste priložnost. Seveda pa je pametno, da obenem upoštevate tudi splošna priporočila za krepitev kognitivnih funkcij oziroma za zmanjševanje tveganja za občutno pešanje kognitivnih zmožnosti (kakovosten spanec, zadosten vnos omega-3-maščobnih kislin, vaje za krepitev spomina itn.).
