Vodnik po izdelavi naravnih parfumov

Bi se uvrstili med ljubitelje parfumov? Kaj to sploh pomeni? Da imate doma na kupe stekleničk iz drogerij? Zbiratelji parfumov imajo doma več stotin stekleničk parfumov in nekateri se vsak dan dišavijo z drugim. Obstajajo pa tudi ljudje, ki sodobne dišave sovražijo, bežijo iz dvigal in ravno zaradi dišav ne uporabljajo kozmetičnih in čistilnih izdelkov. V katero kategorijo spadate vi? Morda nekam vmes? Bistveno je postaviti še eno vprašanje: za kakšno »dišavo« sploh gre?

Sintetično ali naravno

Dišave namreč pridobivamo iz dišečih rastlin ali pa jih sintetiziramo (na primer iz naftnih derivatov). Naravne dišave ne povzročajo glavobola in so mnogo blažjega vonja. Danes je v svetovnem merilu več kot 90 % parfumov izdelanih iz sinteznih snovi in kot je razkril sloviti pisec o parfumih, Luca Turin, stanejo sestavine za 100 evrov vreden parfum približno tri evre, ostalo so marketing, celostna podoba in druge promocijske dejavnosti.

Tudi kozmetična in čistilna sredstva so polna sinteznih dišav, ki jih boste našli v šamponih, milih, mlekih za telo, mehčalcih, toaletnem papirju, peni za britje, še celo v damskih vložkih! Vendar pa obstajajo tudi kreatorji vonjev, ki ustvarjajo izključno s snovmi naravnega izvora. Takšnih dišečih izdelkov v Sloveniji žal še ni mogoče kupiti. Lahko se jih naučite izdelati sami ali jih naročite iz tujine.

Med bolj znanimi naravnimi parfumerkami izstopa Mandy Aftel, njene parfume nosijo pregrešno bogati šejki. Zakaj je naravnih parfumerjev tako malo? Ker je to zelo drag konjiček, težko se je dokopati do dišečih surovin, materiali so vsako leto drugačni (ali pa se jih sploh ne da dobiti), ker smo se ljudje že povsem udomačili v svetu sintetičnih parfumov, ker so naravni parfumi mnogo manj agresivni (v povprečju dišijo le nekaj ur), ker želijo kupci parfumov pogosto dišati enako kot vsi drugi in podobno.

Zgodovina parfumeristike

Približno do leta 1880 so ljudje za dišavljenje uporabljali izključno snovi naravnega izvora. Da so se dokopali do dišav, so bili pripravljeni prejadrati morja, izbojevati bitke in še marsikaj. Dišavili so se v Mezopotamiji, Egiptu, stari Grčiji in Rimu, Tibetu, na Kitajskem. Arabci pa so zagotovo tisti, ki so iz dišavljenja naredili umetnost in iz trgovanja z dišavami dobiček.

Med najdragocenejše dišave botaničnega izvora iz starih časov (pred vzponom sintetične parfumeristike) lahko uvrstimo: miro, bosvelijo, benzoin, klinčke, cimet, neroli, sandalovino, vrtnico … Ne smemo spregledati, da so se ljudje zelo pogosto dišavili tudi s snovmi živalskega izvora (na primer z mošusom, ambro, cibetom, castoreumom) in za marsikatero surovino so živali pobijali, kar je danes iz etičnih razlogov prepovedano.

Surovine botaničnega parfumerja

Beseda za parfum izvira iz latinskega izraza »per fumum« in pomeni »skozi dim«, kar nakazuje, da so ljudje v pradavnini aromatične rastline dimili oz. sežigali. Ta praksa se še danes odraža v kurjenju dišečih palčk, stožcev, svetega lesa, žajbljevih snopkov itd. Poleg dimljenja lahko med stare prakse uvrstimo tudi maceriranje – namakanje dišečih rastlin v olje (podobno kot danes počnemo s šentjanževko, le da je bil v teh primerih razlog dišava).

Francosko mesto Grasse je slovelo tako po usnjarski industriji kot tudi po parfumeristiki, katere pomemben del je bil postopek enfleurage. Uporabljali so ga predvsem pri nežnih cvetovih jasmina in vrtnice – na pladnje so nanesli tanek sloj živalske maščobe, nanjo polagali cvetne lističe, dokler se maščoba ni navzela vonja, ter na koncu pridobili absolut. Danes absolute pridobivamo s pomočjo topil, ker je mnogo manj zamudno in ceneje. Sicer pa je najbolj razširjen današnji način pridobivanja parfumerskih materialov destilacija.

Večina sodobnih naravnih parfumov je sestavljena iz eteričnih olj, ki jih pridobimo s pomočjo destilacije (na primer eterična olja vetiverja, ilang-ilang, sivke, pelargonije, popra, klinčkov …) ali hladnega stiskanja lupin sadežev (eterična olja bergamotke, limone, limete …). To je tudi razlog, da se toliko aromaterapevtov ukvarja z naravno parfumeristiko, saj so eterična olja tudi v aromaterapiji najpomembnejši material. Omenjene dišeče snovi nato razpustimo bodisi v alkoholu bodisi v maščobnem olju.

Parfumerske raritete

Seveda vsi veste, kako dišijo sivka, rožmarin, vrtnica in meta. Vendar ali ste vedeli, da obstajajo tudi zelo nenavadne botanične dišave, kot so na primer absolut tobaka, zelenega čaja, smilja, lipe, čebeljega voska, hrastovega lišaja, morske trave, črnega ribeza, kakava, kave in konjaka? Nenavadna družba za vaš nos, kajne? Takšni ekstravagantni materiali so težko dostopni in le najbolj zagnani parfumerji se dokopljejo do njih. Vendar pa je že v lokalni trgovini z eteričnimi olji dovolj surovin, da se malo poigrate in ustrežete svojemu nosu z unikatno naravno dišavo.

Kako izdelati parfum doma?

Popolnim začetnikom priporočam, da svoj prvi parfum izdelate s pomočjo eteričnih olj in olja jojobe. To je preprost OLJNI PARFUM. Pri alkoholnem parfumu uporabljamo eterična olja in/ali absolute, alkohol in destilirano vodo. Vendar pa je kombinatorika v alkoholnem parfumu mnogo bolj kompleksna in ni najbolj primerna za začetnike, uspeh pa je teže doseči kot pri oljnem parfumu.

Kaj je treba vedeti pred izdelavo?

Priporočljivo je poznati razdelitev vonjev v spodnje, srednje in zgornje note parfumerske palete. Ta razdelitev temelji na hlapljivosti: spodnje note trajajo najdlje (lahko tudi ves dan), srednje dišijo nekaj ur, zgornje note izhlapijo najhitreje, običajno že v petnajstih minutah.

Takole je videti primer razdelitve vonjev glede na hlapljivost:

Navodila za izdelavo oljnega parfuma:

Za začetek je torej najlaže izdelati oljni parfum, ker bo končni vonj skoraj zagotovo prijeten. Oljni parfumi so običajno vedno mehki, nežni in zaokroženi. Izberite eno spodnjo, eno srednjo in eno zgornjo noto – najlaže je, da to storite s pomočjo parfumskih lističev – bloterjev. Na začetku ni modro mešati prevelike količine vonjev, ker bo nastala zmešnjava. Podobno je, kot bi pri kuhanju dodali 15 sestavin in bi vas rezultat odbil. Naj bo vaš moto: »Manj je več.« Izbirajte počasi in poslušajte, kaj vam veleva vaš nos.

Ko boste izbrali note, morate še modro izbrati, koliko kapljic katerega eteričnega olja boste uporabili. V 5-mililitrsko stekleničko dodajte skupno 7–13 kapelj eteričnih olj, ostalo naj bo jojobino olje – ker je obstojno in brez vonja. Spodnjih not dodajte malce manj, ker vam bodo sicer prevladale.

Primer recepture:

• 5-mililitrska prazna steklenička ali roll-on
• 3 kapljice eteričnega olja bosvelije
• 4 kapljice eteričnega olja muškatne kadulje
• 6 kapljic eteričnega olja zelene mandarine
• jojobino olje

Zapišemo recepturo, nalepimo etiketo, premešamo in nosimo. Če smo izbrali olje bergamotke, pazimo na fototoksičnost.