Vsak poparek ni čaj

    Čaj katerekoli vrste poživlja; to je njegova najpomembnejša lastnost, zaradi katerega ga pijemo. Zeleni čaj obenem tudi sprošča, zato skodelica zelenega čaja pomeni tudi odmik in možnost prijetnega postanka na poti skozi morda preveč napet dan.

    Vsak čaj ni čaj v pravem pomenu besede. V izvornem pomenu je namreč čaj ali tea pijača, pripravljena iz lističev čajevca in nič drugega. Ime izvira iz dveh kitajskih besed, ki ju danes poznamo v izvedenkah ča ali čaj in tee ali tea. Ker na podoben način, torej s poparjanjem posušenih lističev, pripravljamo tudi domača zelišča, so najrazličnejši poparki sredi prve polovice 20. stoletja dobili isto ime. Pred tem niso natančno vedeli, kako naj bi jih imenovali, zato jih v stari literaturi o zdravilnih rastlinah najdemo kar pod imenom voda, torej žajbljeva voda in podobno.
    Skratka, pravi čaj pripravimo le iz tako ali drugače obdelanih in posušenih lističev čajevca, vse drugo pa so zeliščni poparki, ki jim je čaj posodil ime, kar pa užitka ob pitju tovrstnih pijač ne moti. Ker zeliščne čaje v naših krajih že kar dobro poznamo, se tokrat ustavimo ob čaju, torej lističih čajevca in njegovih različicah.

    Vsak poparek ni čaj.

    Zeleni in črni

    Kaj naj storimo z vsemi čajnimi barvami, če smo šele pred kratkim vstopili v čajni svet? Nič posebnega; glede na vrsto čaja pripravimo vsaj dva preliva ter uživamo v okusu, aromah in poživilnem učinku. Predvsem pa naj nas barve ne zmotijo, saj gre v primeru belega in rumenega čaja za posebne vrste zeleni čaj.
    BELI ČAJ, na primer pai mu tan in yin zhen, ponavadi sestavljajo belo puhasti vršički čajevca.
    RUMENI ČAJ. O njem veliko govorimo, izjemno redko pa ga imamo priložnost videti. To je namreč res najdražja zvrst zelenega čaja, ki komajda kdaj priroma s Kitajske, kjer ga pridelujejo v zelo majhnih količinah. Njegova cena zna poskočiti na več sto evrov za sto gramov.
    ZELENI ČAJ je temeljna vrsta čaja z domnevno več kot 3000-letno zgodovino. To so vršički in mladi lističi čajevca, ki jih takoj po obiranju izpostavijo visoki temperaturi, da uničijo encime in čaj zato ostane zelene barve, ki se še nekoliko spremeni glede na nadaljnji postopek obdelave lističev.
    RDEČI ČAJ je evropsko ime za oolong ali polfermentirane čaje. Postopek izdelave te zelo raznolike skupine čajev, ki barvno obsegajo tako temno zeleno kot bakreno rjave čaje, so iznašli na Kitajskem pred približno pol tisočletja. Njegovo bistvo je v tem, da obrane čajne lističe pustijo oveneti in jih nato blago do močneje zmečkajo; včasih so to delali ročno, danes pa ponavadi strojno. Nato jih med postopkom nadaljnje obdelave sušijo, spet mečkajo in tako naprej, glede na vrsto oolong čaja. Zaradi tega postopka oolong čaji razvijejo najbolj samosvoje arome in so med najbolj cenjenimi čaji sploh, najkakovostnejše denimo prodajajo po okoli 50 ali celo 100 evrov za 100 gramov.
    ČRNI ČAJ je naravno nadaljevanje oolong čaja z ne več kot nekaj stoletno zgodovino. Obrane lističe pustijo, da ovenejo in jih nato ročno ali strojno zmečkajo ali zdrobijo. Določen čas jih pustijo v plasteh, da zaradi delovanja iz celic sproščenih encimov oksidirajo; postopka se je prijelo ne povsem primerno ime fermentacija, saj pri tem ne sodelujejo mikroorganizmi. Med oksidacijo lističi potemnijo in postanejo bakrenorjave barve, okus se spremeni, nastanejo nove arome. Oksidacijo ob pravem času ustavijo, tako da lističe posušijo. Če oksidirajo predolgo časa, postanejo pretemni in dobijo okus po prežganem, čaj pa je manj kakovosten.
    PU ERH je povsem ‘neuvrščen’ čaj, ki pa ga v prodajalnah ponavadi najdemo med rdečimi čaji. To je zeleni čaj, ki ga med posebnim postopkom nadaljnje obdelave navlažijo, cepijo s plesnimi in določen čas pustijo v toplem in vlažnem prostoru. Izkazuje se s številnimi zdravilnimi lastnostmi, med katerimi izstopa čistilna in razstrupljevalna moč. Spodbuja tudi presnovo telesnih maščob, torej nam je lahko v pomoč pri hujšanju, seveda ne brez rednega vsakodnevnega gibanja.

    PREBERITE TUDI:  MSM – mineral lepote in tudi zdravja

    Čaj

    Kitajski in japonski zeleni čaj

    Temeljna razlika med dvema velikima skupinama zelenega čaja je v njuni obdelavi. Kitajske zelene čaje takoj po obiranju hitro na suho segrejejo v kovinskih ponvah ali valjih, japonske pa za kratek čas izpostavijo vroči vodni pari. Zato so prelivi slednjih čajev bolj motni in intenzivneje zeleni, z vodo namočeni čajni lističi pa mehkejši.

    Če je za kitajske zelene čaje značilna velika pestrost različnih vrst, je za japonske značilna raznolikost ene same vrste. Najbolj razširjen japonski čaj je sencha, ki je na voljo v zelo različnih kakovostnih in cenovnih razredih, temeljni japonski čaj bancha pa ni nič drugega kot bolj razviti in starejši čajni lističi z grmov, s katerih sicer obirajo lističe za sencho. Japonske zelene čajne posebnosti so gyokuro, za katerega čajevce gojijo pod senčili, da se razvijejo zelo mehki listi, genmaicha, mešanica čaja in praženega riža, kukicha, ki ga sestavljajo predvsem stebelca.

    Ker zelenega čaja ne moremo spoznati zgolj s pomočjo čaja v filtrskih vrečkah, v katerih je na voljo le ena ali največ nekaj vrst srednje ali celo nižje kakovostnega čaja, se lahko ponj odpravimo v specializirano trgovino s čaji. Tam morda najprej preizkusimo najcenejše zelene čaje (zeleni yunnan, chun mee, mao feng, gunpowder), ter zatem nadaljujmo po kakovostni in cenovni lestvici navzgor (lung ching, pi lo chun …). Naenkrat si privoščimo le po 50 ali 100 gramov dveh ali treh vrst čaja, ga po malem spijemo ter zatem pridemo po novo zalogo za odkrivanje okusov in arom zelenega čaja.

    Tein ne obstaja

    V čaju je več sto aromatičnih sestavin, ki tvorijo sklop njegovih arom, seveda zelo različnih glede na vrsto čaja. Vsebuje poživilno učinkujoči kofein, zaradi katerega je to tako priljubljena pijača. V čaju ni teina, ker tein ne obstaja – to je namreč kofein, ki so ga poimenovali tein ter šele pozneje ugotovili, da gre za kemično isto spojino, napako pa radi ponavljamo že več kot stoletje. Drugi dve poživilni sestavini čaja, vendar v bistveno manjši količini, sta teobromin in teofilin.

    PREBERITE TUDI:  Taheebo čaj nas osveži in je zdravilen

    V čaju je tudi več vrst rudnin in vitaminov, vendar so po količini, razen mangana in fluora, zanemarljivi. V čaju so še proste aminokisline, med njimi teanin, ki očitno sodeluje pri zdravilnem učinku, polisaharidi in druge sestavine.

    V zadnjih dveh desetletjih so vse bolj v ospredju pozornosti polifenolne spojine v čaju, natančneje flavonoidi, še bolj podrobno katehini. Gre za več spojin, ki se izkazujejo z zmernim do močnejšim antioksidantnim učinkovanjem. Čaj vsebuje še druge flavonoide, vendar se tako po količini in učinkovanju najpomembnejši katehini in med njimi epigalokatehingalat (EGKG). Ta je eden najmočnejših znanih antioksidantov, ki očitno najbolj prispeva k antioksidantnim učinkom čaja. V večjih količinah je prisoten le v zelenem čaju, ker med postopkom izdelave črnega čaja oksidira v druge flavonoide. Zato ima zeleni čaj, ki vsebuje predvsem katehine, močan antioksidantni učinek, črni čaj, ki vsebuje predvsem tearubigine, pa je šibkejši antioksidant. Oolong čaji so po tem učinku nekje na sredi med obema skupinama.

    Posušeni čaj

    Poživlja in sprošča

    Črni čaj ima predvsem poživilni učinek, ker kofein iz njega zaradi drugačnih polifenolov hitreje prehaja v kri. V prisotnosti katehinov pa se kofein sprošča počasneje; poživilni učinek zelenega čaja je zato blažji, vendar traja dalj časa.
    Vzhodnoazijsko izročilo zeleni čaj pozna kot napitek dolgoživosti in zdravja. Ker je v zadnjem desetletju deležen intenzivnih raziskav, je znano, da znižuje visok krvni tlak, preprečuje nastajanje krvnih strdkov ter pomaga vzdrževati zdravo pretočno kri, preprečuje oksidacijo LDL-holesterola, varuje krvne žile pred poškodbami in nalaganjem oksidiranega holesterola na njih in jih krepi. Pospešuje presnovo in povečuje porabo maščob v telesu, upočasnjuje sprejem sladkorjev iz prebavil, zato vpliva na enakomernejšo izločanje inzulina in s tem lajša delo trebušni slinavki. Učinkuje protibakterijsko, razkuževalno in protivnetno. Zanimivo je, da preprečuje in celo zdravi razjede na želodcu in dvanajstniku.

    PREBERITE TUDI:  Pu-erh – skrivnostni krepčilni napitek

    Predvsem pa zeleni čaj stopa v ospredje po tem, da preprečuje razvoj raka in rast tumorjev, zavira širjenje zasevkov in celo spodbuja njihovo razgradnjo. Več kot 1000 objavljenih znanstvenih raziskav o učinkovanju zelenega čaja druži soglasje, da je močan antioksidant. Pred desetimi leti je italijanska raziskava pokazala, da zeleni čaj pol ure po zaužitju zviša antioksidantno dejavnost v telesu za skoraj 50 odstotkov. Na tej višini ostane skoraj eno uro ter se nato zniža na predhodno raven.
    Za takšne blagodejne učinke ni dovolj, če le kdaj pa kdaj spijemo skodelico zelenega čaja. Žlička ali dve žlički čaja oziroma tri skodelice (po dva decilitra) na dan so osnovna količina, ki se še ne bliža pretiravanju. Če zelenega čaja spijemo preveč, to je po pet, šest in več skodelic na dan, se lahko sčasoma pokaže njegov hladilni in sušilni učinek: suha usta, (preveliko) pomanjkanje apetita in seveda splošno povečana nemirnost zaradi prevelikih količin kofeina.

    Priprava zelenega čaja

    Po kitajskem izročilu pripravimo dva do tri prelive. Na skodelico, ki meri okoli dva decilitra, odmerimo žličko čajnih lističev in jih stresemo v čajnik ali lonček. Vodo zavremo, odstavimo in pustimo približno minuto, da ima nato, ko z njo prelijemo čajne lističe, okoli 80 oC. Pustimo okoli tri minute in precedimo. V tem je skrivnost priprave okusnega zelenega čaja, kajti če ga prelijemo z vrelo vodo in pustimo tri minute, postane pretrpek. Nato zavremo novo vodo in tokrat z vrelo prelijemo iste čajne lističe. Pustimo tri minute in precedimo. Kakovostni zeleni čaj lahko prelijemo še tretjič, najkakovostnejše oolong čaje pa še četrtič in celo petič. Čaj pijemo brez dodatkov, ker tako najbolj prideta do izraza njegov okus in aroma.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte