Spoznajmo različne vrste kruha

    Kruh je imel v prehrani ljudi že od nekdaj prav posebno mesto, posebno simboliko. Kot v svoji knjigi Zdravje je naša odločitev navajata Mojca Koman in Marija Merljak, je kruh že od nekdaj določal razmerje med vsakdanjikom in praznikom, med izobiljem in lakoto. Verjetno se vsi zavedamo, da ima kruh v naši prehrani veliko večji pomen kot pa vse druge jedi. Kruh, tako kot voda, predstavlja enega od osnov naše prehrane.

    Zgodovinski zapisi kažejo na to, da so ljudje že v neolitiku želi divje žitarice. Iz grobo zdrobljenih zrn so nato na odprtem oglju spekli nekakšne palačinke. Za zibelko kruha pa sicer velja Egipt. Prav Egipčanom se moramo zahvaliti za številne izume, na primer tudi za sito za moko. V antični Grčiji se prvič spoznamo s poklicem peka. Grki so bili pri peki kruha tudi sicer zelo iznajdljivi, saj so nenehno izboljševali tehniko peke kruha in širili ponudbo pekovskih izdelkov.

    Različne vrste kruha

    Stari Rimljani so se s kruhom srečali preko grške civilizacije. Helenski peki so bili kot sužnji pripeljani v Rim, da so lahko potem še Rimljane naučili pekovske obrti. Rimljani so grške postopke za peko kruha še izpopolnili in izboljšali. Izdelovali so že celo pekovske izdelke različnih oblik. V 18. in 19. stoletju je prišel čas velikega napredka, saj so ročno obdelovanje polj počasi začeli nadomeščati stroji. Takrat so za mletje žita postavili tudi že prve parne mline.

    V času prve svetovne vojne je kruh postal zelo cenjeno in spoštovano živilo, saj ga ni bilo v izobilju. Polj ni bilo, saj so bila ta spremenjena v bojišča. Delo pekov so v tistem času prevzele ženske. Čas med obema vojnama je bil čas brezskrbnosti in obilja – vsaj kar se kruha tiče. Takrat se pojavi tudi znamenita francoska bageta, ki takoj doživi velik uspeh.

    PREBERITE TUDI:  Kaj lahko vaša stopala povedo o vašem zdravju?

    Izbruh druge svetovne vojne je spet prinesel pomanjkanje. Ob koncu vojne je zelo priljubljen postal zlasti bel kruh, a je v petdesetih letih njegova poraba zaradi dostopnosti drugih živil strmo padla.

    Kruh ima še danes pomembno vlogo v naši prehrani. Na voljo ima različne vrste kruha. Poglejmo si jih le nekaj:
    Polnozrnati kruh – Ta vrsta kruha vsebuje veliko vitamina E, vitaminov skupine B, pa tudi številne minerale, kot so mangan, cink, magnezij, baker in železo.
    Pirin kruh vsebuje več beljakovin in maščob kot kruh iz navadne pšenične moke. Pirina moka ni primerna za strojno gnetenje, pri ročnem gnetenju pa ne bi smeli imeti težav.
    Rženi kruh vsebuje več vode kot ostale vrste kruha, zato tudi dlje časa ostane svež. Spodbuja razvoj mlečnokislinskih bakterij in je zato zelo primeren za različne črevesne težave.
    Ajdov kruh v zadnjem času spet dobiva veljavo in vedno več potrošnikov se odloča zanj. In nič čudnega, saj vsebuje vse esencialne aminokisline ter nekaj magnezija in mangana.
    Koruzni kruh naj bi vseboval kar 18 odstotkov več beljakovin kot pšenični kruh. Prav tako je koruzni kruh zelo bogat z antioksidanti: betakarotenom, zeaksantinom, luteinom in drugimi karotenoidi.
    Ječmenov kruh, narejen iz ječmena, pridelanega v suhem podnebju, vsebuje več beljakovin, če pa ječmen zraste v bolj vlažnih in hladnejših podnebnih razmerah, pa ima kruh večjo vsebnost rudnin ter betaglukana. Betaglukan je tista vlaknina, ki znanstveno dokazano pomaga zniževati raven slabega holesterola v krvi.
    Ovseni kruh vsebuje veliko vlaknin in rudnin. Bogat je z manganom, selenom, magnezijem in železom. Učinkovit je pri razstrupljanju našega telesa.

    Povzeto po: Merljak M. in Koman M.: Zdravje je naša odločitev. Prešernova družba, 2008.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte