Maska iz kave in medu za sijočo polt

Bi radi osvežili svoj obraz, nahranili kožo in odstranili odmrle celice? Maska je odlična tudi, ko je vaša koža videti utrujena ali obraz nekoliko zabuhel.

Zaščita las pred spanjem: 5 nasvetov za preprečevanje nepotrebnih poškodb las

Ali ste vedeli, da so poškodbe las med spanjem zelo pogoste, še posebej pri dolgih laseh?

5 nasvetov za kuhinjo brez odpadkov

Kuhinja brez odpadkov se zdi praktično neuresničljiv cilj. Ponujamo vam nekaj idej, kako se lotiti tega projekta.

Hujšanje za različne tipe telesa

Kako shujšati oziroma kaj jesti in kako se gibati, lahko ugotovite precej preprosto, če poznate svoj telesni tip in njegove lastnosti.

Krema za britje za občutljivo kožo

Britje lahko kožo precej razdraži, še posebej občutljivo. Pomagamo si lahko z domačo kremo, po kateri bo koža mehka in gladka.

Hujšanje z Luno – je vesolje naklonjeno vitki postavi?

V poplavi takšnih in drugačnih diet ste zagotovo že slišali tudi za Lunino dieto oz. hujšanje z Luno.

Luskavica – kožna težava, ki jo lahko precej omilimo

Luskavica je ena tistih bolezni, ki niso nalezljive in ne ogrožajo življenja, vsekakor pa bolnike zelo prizadenejo.

S katerimi rastlinami si lahko pomagamo pri težavah s srcem?

Tokrat bomo govorili o rastlinah, ki ugodno delujejo na zdravje srca in krvožilnega sistema.
Zdravje & prehranaVečina ljudi misli, da se prehranjuje precej bolj zdravo, kot se v...

Večina ljudi misli, da se prehranjuje precej bolj zdravo, kot se v resnici

MORDA VAS ZANIMA

Ali menite, da je vaša prehrana zdrava? Verjetnost za to, da se motite, je precejšnja, vsaj če sklepamo po novi raziskavi, ki je bila predstavljena na nedavni konferenci Ameriškega združenja za nutricionistiko. Ekipa, ki jo je vodila epidemiologinja in postdoktorska raziskovalka Jessica Thomson, je namreč ugotovila, da so odrasli Američani večinoma nezmožni realno oceniti kakovost svoje prehrane. Raziskava je bila sicer izvedena v Združenih državah Amerike, vendar lahko rezultate najverjetneje apliciramo tudi na številne druge države …

Lahko eno samo vprašanje nadomesti kompleksne vprašalnike?

- Oglas -

Študije, katerih cilj je raziskovanje prehranjevalnih navad v povezavi z zdravjem prebivalstva, pogosto vključujejo zelo kompleksne vprašalnike. Raziskovalce, ki so pripravili uvodoma omenjeno študijo, je zanimalo, ali bi bilo mogoče vsaj v nekaterih primerih tovrstne vprašalnike nadomestiti z enim samim, zelo preprostim vprašanjem: »Kako zdravo se prehranjujete?« Prav to je bilo vprašanje, ki je bilo zastavljeno osebam, ki so se odločile sodelovati v raziskavi. Te so morale nato svoje prehranjevalne navade oceniti na lestvici od 1 do 5, pri čemer je ocena 1 pomenila »slabo«, ocena 2 »zadovoljivo«, ocena 3 »dobro«, ocena 4 »zelo dobro«, ocena 5 pa »odlično«.

Odstopanja pri kar približno 85 odstotkih sodelujočih

Osebe, katerih podatki so bili uporabljeni za analizo, so obenem pripravile natančen popis svojega dnevnega jedilnika. Raziskovalci so nato analizirali te jedilnike. Pri ocenjevanju posameznih jedilnikov so uporabili zgoraj opisano lestvico. Jedilniki so bili torej ocenjeni na spektru od »slabo« do »odlično«. Odstotek ujemajočih se ocen, torej samoocen in ocen strokovnjakov, je bil zaskrbljujoče nizek. Izkazalo se je, da večina oseb ni sposobna realno oceniti ustreznosti svojih prehranjevalnih navad. V raziskavi je sodelovalo nekaj več kot 9700 oseb. Med njimi je bilo kar približno 8000 oseb, katerih samoocena se ni ujemala z oceno strokovnjakov. To pomeni, da je svoje prehranjevalne navade napačno ocenilo kar približno 85 odstotkov vseh sodelujočih.

Najbolj realistični tisti, ki se prehranjujejo ekstremno nezdravo

Zanimivo – ne pa nujno tudi presenetljivo – je, da so imeli najbolj realističen pogled na svoje prehranjevalne navade tisti, ki so se prehranjevali najbolj nezdravo. Osebe, ki so svojo prehrano ocenile kot »slabo« oziroma z oceno 1, so imele večinoma prav. Pri tej skupini so se samoocene v kar 97 odstotkih primerov ujemale z ocenami strokovnjakov. Tisti, katerih prehranjevalne navade so ekstremno slabe, se torej tega večinoma zavedajo. Zaplete pa se pri ljudeh, katerih prehrana ni nujno katastrofalno slaba, vendar je še vedno daleč od ideala. V tovrstnih primerih ljudje večinoma ne vedo, da so njihove prehranjevalne navade vse prej kot zdrave.

Večinoma je šlo za previsoko oceno, le v redkih primerih za prenizko

Pri skupinah, ki so svoje prehranjevalne navade ocenile z ocenami od 2 do 5, je samoocena pogosto odstopala od ocene strokovnjakov. Ujemanje je nihalo v območju od 1 do 18 odstotkov. Pri kar 99 odstotkih odstopanj je šlo za previsoko oceno. Samo 1 odstotek tistih, katerih samoocene se niso ujemale z ocenami raziskovalcev, je torej menil, da se prehranjuje manj zdravo, kot se v resnici (oziroma glede na strokovno oceno).

Nepoznavanje smernic ali zatiskanje oči pred resnico?

- Oglas -

Strokovnjaki, ki so sodelovali pri pripravi študije, že razmišljajo o novih raziskavah, utemeljenih na opisanih izsledkih. Še posebej jih zanima, kateri so tisti glavni kriteriji, ki jih ljudje upoštevajo, ko ocenjujejo svoje prehranjevalne navade. Ni namreč povsem jasno, kaj je razlog za takšna odstopanja. Ena od možnosti je, da večina ljudi preprosto ne pozna trenutnih smernic zdravega prehranjevanja. Seveda pa so lahko odstopanja povezana tudi s »samoprevaro«. Tako je mogoče, da si ljudje kljub poznavanju priporočil strokovnjakov težko priznamo, da naša prehrana ni tako zdrava, kot si želimo verjeti.

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×