Aditiv E466 najverjetneje nevarnejši, kot se je verjelo doslej

Aditiv karboksimetil celuloza se uporablja pri izdelavi najrazličnejših živil. Pogosteje se je začel uporabljati v 60. letih prejšnjega stoletja.

Embalaža iz stiropora prispeva k bakterijski rezistenci

Na problematičnost embalaže iz stiropora v povezavi z bakterijsko rezistenco je opozorila študija, ki je bila konec lanskega leta.

Aknasta koža: Značilnosti in pravilna nega

Akne so pogosta kožna vnetna bolezen, značilna predvsem za obdobje adolescence. Vendar pa niso omejene le na čas odraščanja.

Ali so edinci zares sebični in razvajeni?

V prejšnjem stoletju je doktor medicine in psiholog Alfred Adler zasnoval teorijo, v skladu s katero naj bi vrstni red rojstva vplival na naše osebnostne značilnosti.

Maska iz kave in medu za sijočo polt

Bi radi osvežili svoj obraz, nahranili kožo in odstranili odmrle celice? Maska je odlična tudi, ko je vaša koža videti utrujena ali obraz nekoliko zabuhel.

Zaščita las pred spanjem: 5 nasvetov za preprečevanje nepotrebnih poškodb las

Ali ste vedeli, da so poškodbe las med spanjem zelo pogoste, še posebej pri dolgih laseh?

5 nasvetov za kuhinjo brez odpadkov

Kuhinja brez odpadkov se zdi praktično neuresničljiv cilj. Ponujamo vam nekaj idej, kako se lotiti tega projekta.

Hujšanje za različne tipe telesa

Kako shujšati oziroma kaj jesti in kako se gibati, lahko ugotovite precej preprosto, če poznate svoj telesni tip in njegove lastnosti.
RubrikeZanimivostiIzkušnja skorajšnje smrti – več kot samo halucinacija

Izkušnja skorajšnje smrti – več kot samo halucinacija

MORDA VAS ZANIMA

Multidisciplinarna skupina znanstvenikov je pred nedavnim objavila prispevek, ki se osredotoča na znanstveno obravnavo t. i. izkušnje skorajšnje smrti. Med drugim ugotavljajo, da so opisi tovrstnih izkušenj malodane univerzalni, saj so si med sabo zelo podobni, ne glede na kulturno okolje in druge okoliščine. Tako jih ni mogoče odpraviti kot halucinacije, ampak so lahko tudi zanimiv predmet znanstvenega preučevanja. Številna vprašanja, povezana s smrtjo, ostajajo namreč še vedno neodgovorjena …

Kako definirati smrt?

- Oglas -

Vprašanje, kaj je smrt, se zdi na prvi pogled zelo preprosto. Toda oblikovanje jasne definicije je v resnici vse prej kot enostavno. To je postalo še posebej očitno z napredkom znanosti oziroma tehnologije. Kdaj je smrt resnično ireverzibilna? Odgovor na to vprašanje se nenehno spreminja. Dolgo časa je bila smrt opredeljena z ustavitvijo dihanja in srčnega utripa. Toda nadgradnja metod za oživljanje oziroma t. i. kardiopulmonalno oživljanje je postavila tovrstno definicijo pod vprašaj. Osebo, pri kateri ni mogoče zaznati dihanja in srčnega utripa, je namreč mogoče »oživiti«. To pomeni, da ni šlo za »ireverzibilno smrt« ali pa da oseba ni bila zares mrtva. O smrti torej ni mogoče govoriti kot o absolutnem stanju, ampak kot o procesu, ki ga je mogoče vsaj do neke točke zaobrniti, pri čemer postaja razpoložljivi časovni okvir vse daljši. Na točki, ko bi v preteklosti nad neko osebo že povsem obupali, se oživljanje danes pogosto šele začne, pri čemer so pogosto uspešni tudi poskusi oživljanja, ki se je začelo zelo pozno. Ne le da je smrt težko opredeliti fiziološko, ampak se težave pojavljajo tudi pri opredelitvi kognitivnega vidika smrti. Znanstvenikom sicer še ni uspelo dokazati »resničnosti« izkušenj skorajšnje smrti, vendar jim po drugi strani prav tako ni uspelo ovreči legitimnosti tovrstnih izkušenj.

Osupljiva sorodnost opisov skorajšnje smrti

Kot omenjeno, se v različnih kulturnih prostorih in časih pojavljajo presenetljivo sorodni opisi »bližnjega srečanja s smrtjo«. Ti opisi pogosto sledijo precej predvidljivemu narativnemu loku. Izkušnja se običajno začne z občutkom ločenosti od lastnega telesa. Zavest se okrepi, pri čemer se oseba pogosto zaveda, da se je znašla v neposredni bližini smrti. Naslednja faza opisov običajno vključuje potovanje. Ljudje, ki so za las ušli smrti oziroma ki so se »vrnili v življenje«, pogosto pripovedujejo, da so imeli občutek, da potujejo proti specifični destinaciji. Sledi »analiza življenja«, ki je zagotovo eden od najbolj tipičnih sestavnih elementov izkušnje skorajšnje smrti. Oseba na svoje življenje pogosto pogleda kot zunanji opazovalec ter analizira svoja dejanja, odločitve, odnose z bližnjimi itn. Pripovedovanje se pogosto zaključi z besedami, da se je na koncu pojavil občutek, da so se vrnili »domov«.

Ali je mogoče izkušnjo smrti razložiti s pomočjo elektroencefalografije?

Opis se zdi na prvi pogled podoben psihedeličnim doživetjem, vendar je po drugi strani jasno, da se izkušnja skorajšnje smrti vendarle razlikuje od halucinacij, prividov in izkušenj, ki so povezane z uporabo psihedeličnih drog. Pri slednjih gre običajno za precej bolj unikatno izkušnjo, ki ne sledi tako strogo začrtanemu tematskemu loku. Eden od razlogov, zaradi katerih je postalo znanstveno preučevanje smrti – oziroma stanja, ki se zdi od zunaj podobno smrti – izvedljivo, je povezan s spoznanjem, da pomanjkanje kisika ne povzroči takojšnjega in ireverzibilnega odmrtja možganskih celic. Celice namreč odmirajo postopoma, pri čemer lahko proces traja tudi več ur. Tako se ponuja priložnost za preučevanje fizioloških in mentalnih procesov, ki so značilni za približevanje »ireverzibilni smrti«. Sodobna znanost je že ponudila nekaj zanimivih ugotovitev. S pomočjo elektroencefalografije (EEG) je bilo denimo ugotovljeno, da je mogoče med približevanjem smrti zaznati intenzivnejše GAMA-valovanje, kar bi bilo lahko povezano z okrepljenim stanjem zavesti in zavedanjem »bližine smrti«.

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×