Čeprav mnogi ljudje ob vsakem obisku trgovine še vedno kupijo tudi plastično vrečko, je mogoče kljub vsemu reči, da je postala uporaba vrečk za večkratno uporabo, na primer iz blaga, tudi pri nas v zadnjih letih precej razširjena. Marsikomu se zdi tako skoraj samoumevno, da se v trgovino odpravi z lastno vrečko. Po drugi strani pa pri nakupu sadja in zelenjave večinoma še vedno uporabljamo plastične vrečke, ki so običajno v trgovinah na voljo brezplačno. Vendar pa vse več ljudi spoznava, da obstajajo tudi tu boljše alternative. Tako ste mogoče tudi sami že opazili koga, ki je uporabljal tudi lastne vrečke za sadje in zelenjavo.

Vsekakor gre tu za potezo, ki jo je smiselno pozdraviti, in obenem upati, da bo postala tudi ta navada že kmalu precej bolj razširjena. To pa je obenem tudi izvrstna priložnost, da se spomnimo, zakaj vse je lahko uporaba plastičnih vrečk za enkratno uporabo, ki jih nato zavržemo, tako problematična.

Nakupovalne vrečke

Strupeni delci lahko končajo tudi na naših krožnikih

Plastična vrečka se v naravi nikoli zares ne razgradi, ampak zgolj razpade na manjše delčke, kar lahko traja tudi do 1000 let. Še precej bolj problematično pa je, da je ta proces razpadanja precej obremenjujoč za okolje, posledično pa tudi za našo prehrano, saj lahko ti delci priromajo tudi do naših krožnikov. Razpadanje plastike sicer povzroči sončna svetloba, omenjeni delci, ki nastanejo pri tej razgradnji, pa so lahko tudi zelo strupeni.

Pogosto najbolj trpijo živali

Med najpomembnejše razloge, zaradi katerih je smiselno vsaj močno omejiti uporabo plastičnih vrečk za enkratno uporabo, če se jim že ne moremo v celoti odpovedati, zagotovo sodi tudi njihov vpliv na živali. Vsako leto namreč ogromno živali umre zaradi zaužitja plastike. Pogosto so vir prav plastične vrečke, ki končajo v naravi, namesto v smeteh. Plastika, ki jo živali zaužijejo, misleč, da gre za užitno hrano, blokira njihov prebavni trakt, čemur nato sledi počasno umiranje zaradi izstradanosti. Poleg tega pa se lahko živali tudi ujamejo v plastične vrečke, kar lahko na primer močno oteži njihovo plavanje.

Zelo majhen delež vseh plastičnih vrečk se reciklira

Morda se vam zdi, da je rešitev v reciklaži. Če dosledno ločujete odpadke, potem to, koliko plastičnih vrečk uporabite in zavržete, ne bi smel biti problem? Žal to ne drži povsem. Statistični podatki pogosto kažejo, da se reciklira zelo majhen delež vseh kupljenih vrečk. Pogosto takšna reciklaža tudi ni dobičkonosna, mnoge vrečke pa seveda niti ne pristanejo na pravem mestu. Trenutni podatki glede uporabe plastičnih vrečk so sicer zelo zaskrbljujoči. Čeprav imamo občutek, da je prišlo do pozitivnih premikov, pa naj bi na primer povprečni Američan letno še vedno porabil od 350 do 500 vrečk. Težava pri plastičnih vrečkah je tudi ta, da so zelo lahke – če se odvržejo v naravi, jih veter zlahka »prestavlja«, zato pogosto končajo na najmanj primernih mestih.

Sprememba navad možna tudi brez finančne »prisile«?

Dejstvo, da so začeli tudi v mnogih trgovinah, kjer so jih včasih ponujali brezplačno, zaračunavati plastične vrečke, je mnoge potrošnike prisililo k spoznanju, da se jim uporaba vrečk za večkratno uporabo bolj splača tudi s finančnega vidika. Žal je to pogosto eden tistih dejavnikov, s katerimi je mogoče mnoge ljudi najlažje motivirati za spremembe. Ker so plastične vrečke za sadje in zelenjavo za zdaj še vedno brezplačne, ni mogoče računati na tovrstno spodbudo. Kljub temu pa lahko upamo, da bo začelo že kmalu vse več ljudi uporabljati lastne vrečke za sadje in zelenjavo, primerne za večkratno uporabo, »zgolj« zaradi zavedanja, da je to lahko pomemben prispevek k razbremenitvi okolja. Po nekaterih ocenah naj bi to, da se ena oseba odpove uporabi plastičnih vrečk za enkratno uporabo, v času celotnega življenja pomenilo kar 22.000 vrečk manj. Saj veste: zrno na zrno …