Prijava
Učiteljica iz New Jerseyja se je pred nekaj meseci odločila za na prvi pogled precej nenavaden eksperiment. Nekega jutra se je pred odhodom na delo oblekla v sivo obleko z gumbi. To samo po sebi seveda ne bi bilo nič posebnega, če ne bi Julia Mooney te obleke nato nosila še nadaljnjih 99 delovnih dni (prala jo je samo ob koncu tedna). Učenci so to hitro opazili. Početje njihove učiteljice je v njih vzbudilo zanimanje, vendar pa jim je Julia Mooney šele čez čas razkrila, kaj so razlogi za to, da tako dolgo nosi isti kos oblačila. S tem pa jim je najverjetneje dala zelo pomembno lekcijo, pomembnejšo od marsikatere šolske snovi …
Negativni vplivi hitre mode na planet in ljudi
Po besedah Julie Mooney danes živimo v kulturi ekscesa, kar se odraža tudi na našem odnosu do oblačil. Kopičimo ogromno oblačil, ki jih v resnici ne potrebujemo. Mnogih kupljenih kosov morda sploh nikoli ne oblečemo. Vse to je povezano z razmahom t. i. hitre mode, ki omogoča poceni kupovanje vedno novih oblačil. Vendar pa hitra moda obenem običajno pomeni tudi ogromno izkoriščanja delavcev, ki izdelujejo ta oblačila, in onesnaževanja okolja. Julia Mooney je želela s svojim eksperimentom spodbuditi ljudi, predvsem pa svoje učence k drugačnemu pogledu na hitro modo. Z razpravo glede svoje obleke je sicer premišljeno počakala nekaj tednov, saj so bili takrat učenci že zelo dovzetni za njeno sporočilo. Pred tem so se namreč že kar nekaj časa spraševali, kaj počne njihova učiteljica.
Pomembna razprava za najstnike, ki velikokrat gradijo identiteto na svojem videzu
Pomembna lekcija, ki jo je želela predati Julia Mooney, pa je bila tudi ta, da ne bi smeli soditi drugega človeka po oblačilih in da ne obstaja pravilo, ki bi nam narekovalo, da moramo vsak dan nositi druga oblačila. Ker so njeni učenci 12- in 13-letniki, torej otroci oziroma najstniki, ki so pogosto zelo pozorni na vtis, ki bi ga lahko pustila njihova oblačila, je bila razprava o tej tematiki seveda zelo dobrodošla. Kot je povedala Julia Mooney, je odločitev, da se omeji na eno samo obleko, tudi njej sami omogočila veliko svobode, saj se ji ni bilo več treba nenehno ukvarjati s tem, kaj bo oblekla in kako bo videti. Hkrati pa je začutila moč ob spoznanju, da so lahko tudi naše modne odločitve oblika aktivizma.
Eksperiment začeli posnemati tudi nekateri uporabniki družbenih omrežij
Julia Mooney upa, da bo s svojim protestom proti hitri modi spodbudila tudi druge, da posvetijo več premisleka temu, kakšna oblačila kupujemo in kako nato ravnamo z njimi. Ali smo pri nakupu resnično odgovorni? Bi lahko preživeli z manj oblačili ali pa vsaj občasno kupili rabljena oblačila namesto novih? Morda zašili manjšo luknjico, namesto da oblačilo preprosto zavržemo? Privrženci projekta te domiselne ameriške učiteljice so sicer na družbenih omrežjih že začeli z uporabo ključnika #OneOutfit100Days.
