ŽivaliTudi ribe znajo računati

Tudi ribe znajo računati

MORDA VAS ZANIMA

Znanstveniki z bonske univerze so pred nedavnim poročali o izjemnem odkritju, povezanem z ribami. Ugotovili so, da so ostrižniki in morski biči zmožni preprostih računskih operacij (seštevanje in odštevanje v območju od 1 do 5). Eksperimenti, s pomočjo katerih so se znanstveniki dokopali do te ugotovitve, so bili opisani v reviji Scientific Reports.

Posredovanje navodil s pomočjo barv

- Oglas -

Če imamo pred sabo manjše število predmetov, lahko ljudje hitro ugotovimo, koliko jih je. Za to niti ni potrebno štetje, ampak praviloma zadošča že bežen pogled na predmete. Ribe so nam pri tem presenetljivo podobne, kar je nekaj, kar znanstveniki vedo že dolgo. Toda nova študija je postregla z dokazi o tem, da lahko ribe celo računajo. Premisa eksperimenta je bila preprosta. Ribe so morale od dane vrednosti, izražene z različnimi liki, odšteti 1 ali ji prišteti 1. Tega navodila seveda ni bilo mogoče podati s človeškim jezikom, zato so morali znanstveniki ubrati drugačen pristop. Ribam so najprej pokazali izbrano število likov. Če so bili liki obarvani modro, je to pomenilo »prištej 1«, če so bili obarvani rumeno, pa »odštej 1«. Nato so znanstveniki umaknili prvo sliko in ribam pokazali dve novi sliki. Če so bili na primer na prvi sliki štirje modri liki, so ribam nato pokazali sliko treh in petih likov. Ribe, ki so odplavale k sliki s petimi liki, so bile nagrajene s hrano. Postopoma so se ribe naučile povezovati modro s seštevanjem in rumeno z odštevanjem.

Ribe uspešne tudi pri reševanju novih nalog

Znanstveniki so nato preverili, ali so ribe resnično usvojile pravilo in ali ga znajo aplicirati na nove primere. Med prvim eksperimentom so tako namerno izpustili računa »3 + 1« in »3 – 1«. Tako so se ribe znašle pred novo nalogo, ki so jo opravile z odliko. Večinoma so namreč pravilno rešile račun in odplavale k sliki s pravilnim odgovorom. Raziskovalci so poskušali ribam nalogo še malce otežiti. Ko so morale na primer poiskati pravo rešitev računa »3 + 1«, so jim pokazali sliko s štirimi liki in sliko s petimi liki. Obe vrednosti sta bili torej večji od prvotne. To je izključilo možnost, da se ribe v resnici niso naučile seštevanja in odštevanja, ampak so modro povezale z »več«, rumeno pa z »manj«. Ugotovitve so močno presenetile tudi same raziskovalce, saj niso pričakovali, da se bodo ribe odrezale tako dobro. Poskusi, da bi jih pretentali, so bili večinoma neuspešni. Ribe so na primer znale najti pravi odgovor, tudi če so bile na slikah uporabljene kombinacije različnih likov, ki so se razlikovali tudi po velikosti. Vrednost »4« je bila tako denimo upodobljena z enim večjim krogom in tremi manjšimi trikotniki.

Naloge zahtevale kombiniranje kompleksnih miselnih operacij

Čeprav se zdijo naloge, ki so jih morale reševati ribe, na prvi pogled precej preproste, so za to, da se dokopljemo do pravilnih rešitev, v resnici potrebne kompleksne kognitivne operacije. Najprej je treba ugotoviti, koliko likov je na sliki, in na podlagi njihove barve izbrati ustrezno matematično operacijo. Nato je treba oba podatka ohraniti v delovnem spominu. Vse to pa zahteva precej napredne miselne sposobnosti. Dejstvo, da so se ribe odrezale tako dobro, je bilo presenetljivo predvsem zato, ker gre za skupino živali brez razvitega neokorteksa, ki je pri sesalcih odgovoren za kompleksne kognitivne naloge. Ni sicer povsem jasno, zakaj natančno se je pri ostrižnikih in morskih bičih razvila ta sposobnost. Predstavniki teh skupin namreč v vsakodnevnem življenju ne potrebujejo posebnih računskih spretnosti.

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×