Obravnava bolnikov in bolnic z multiplo sklerozo zahteva celosten pristop. Med drugim je zelo pomembno tudi naslavljanje psihičnih stisk, ki se pogosto pojavijo ob tej diagnozi. Tehnika, ki je lahko pri tem še posebej koristna, je t. i. trening čuječnosti – vsaj glede na nedavne ugotovitve raziskovalcev z univerze v ameriški zvezni državi Ohio. Zaključek, do katerega so prišli raziskovalci, je namreč ta, da trening čuječnosti nadpovprečno uspešno pomaga pri spopadanju z negativnimi čustvi, obenem pa je lahko za ljudi z multiplo sklerozo koristen tudi zaradi izboljšanja »opravilne hitrosti« – časa, ki je potreben za posamezni miselni proces oziroma miselno nalogo.
Napredek tudi v primerjavi z adaptivnim kognitivnim treningom
Eksperiment, ki je trajal mesec dni oziroma štiri tedne, je vključeval 61 ljudi z multiplo sklerozo. Ti so bili razdeljeni v tri skupine. Prva skupina je naslednje štiri tedne izvajala trening čuječnosti, druga t. i. adaptivni kognitivni trening, pri tretji pa je šlo za kontrolno skupino. Pri tistih, ki so vadili čuječnost, ni prišlo zgolj do izboljšav v primerjavi s kontrolno skupino, ampak tudi v primerjavi s posameznicami in posamezniki, ki so izvajali adaptivni kognitivni trening. Rezultati tega eksperimenta so bili nato objavljeni v dveh strokovnih revijah, in sicer v reviji Rehabilitation Psychology (primarni rezultati) in Neuropsychology (sekundarna analiza).
Osnove treninga čuječnosti
Za kaj natančno sploh gre pri treningu čuječnosti? Osnova vseh vaj je usmerjanje pozornosti k temu, kar se nam pravkar dogaja, torej osredotočanje na sedanji trenutek, brez kakršnih koli vrednostih sodb. Sodelujoči v raziskavi, ki so bili razporejeni v prvo skupino, so se tako med drugim učili dihalnih vaj, ki pomagajo pri osredotočanju na dih, in »miselnega skeniranja telesa«, ki krepi povezavo med telesom in umom ter pomaga ozavestiti, kaj se v določenem trenutku dogaja z našim telesom.
Psihične stiske so med ljudmi z multiplo sklerozo močno razširjene
Na začetku in po štirih tednih so bili izvedeni testi, s katerimi se je preverjalo, kako dobro oseba obvladuje negativna čustva. Analiza teh podatkov je razkrila, da je prišlo pri tistih, ki so izvajali trening čuječnosti, v zgolj štirih tednih do občutnega napredka na tem področju. Prav spopadanje z negativnimi čustvi je lahko sicer velika težava pri ljudeh z multiplo sklerozo. Po nekaterih podatkih naj bi se pri kar 30–50 odstotkih bolnikov razvila duševna motnja oziroma zelo huda oblika psihične stiske. Čeprav so pretekle raziskave pokazale, da je lahko tudi adaptivni kognitivni trening koristna metoda za ljudi z multiplo sklerozo, pa se je pri tokratnem eksperimentu trening čuječnosti odrezal še precej bolje. Ob tem je še posebej razveseljivo, da lahko trening čuječnosti izvaja praktično kdor koli, ne glede na morebitne omejitve, povezane z mobilnostjo, kar ne velja nujno za vse sprostitvene tehnike.
Trening čuječnosti pomaga tudi pri hitrejši predelavi informacij
Drugi del analize je zajemal oceno procesne oziroma opravilne hitrosti ter kratkoročnega spomina udeležencev. To sta sicer dve kognitivni sposobnosti, ki začneta pri multipli sklerozi nemalokrat pešati. Kot omenjeno, gre pri opravilni hitrosti za čas, potreben za izvedbo določene »miselne operacije«, kar je povezano s tem, kako dobro lahko oseba razume posamezne informacije ter kako uspešno in hitro se odzove nanje. Tudi v tem primeru se je izkazalo, da je bil po štirih tednih napredek pri opravilni hitrosti največji pri tisti skupini, ki se je lotila treninga čuječnosti. Po drugi strani pa pri kratkoročnem spominu ni bilo mogoče opaziti bistvenih razlik med skupinami.
Preberite tudi zgodbo: Omilila simptome multiple skleroze: Sprememba življenjskega sloga in prehrane