Raziskovalci so odkrili zanimivo povezavo med travmatičnim otroštvom in povečano verjetnostjo za multiplo sklerozo. Šlo je za večjo študijo, v katero je bilo vključenih 78.000 Norvežank. Izsledki so bili pred nedavnim objavljeni v znanstveni reviji Journal of Neurology Neurosurgery & Psychiatry,
Osnovne informacije o multipli sklerozi
Multipla skleroza je avtoimunska bolezen, ki prizadene možgane oziroma živčni sistem. Temeljna značilnost bolezni je propadanje mielinskih ovojnic, ki obdajajo živce. Gre za proces, imenovan demielinizacija. Zaradi poškodbe mielinske ovojnice je oviran prenos živčnih signalov. Pogosti simptomi multiple skleroze so parestezija, inkontinenca, težave z ravnotežjem, omotičnost, motnje vida, utrujenost, težave pri hoji in ovirano požiranje. Za bolezen so značilni t. i. zagoni in remisije. Pogosto gre torej za recidivno-remitenten potek bolezni, ki se kaže v obliki izmenjujočih se ciklov izboljšanja in ponovnih izbruhov simptomov.
Seznam dejavnikov tveganja še ni dokončen
Med dejavnike, ki prispevajo k povečanemu tveganju za multiplo sklerozo, spadajo pomanjkanje vitamina D, okužba z virusom Epstein-Barr in čezmerna telesna teža. Norveški raziskovalci so se odločili, da preverijo, ali je lahko povečano tveganje za multiplo sklerozo povezano tudi s travmatičnim oziroma zelo stresnim otroštvom. Kot omenjeno, je šlo za raziskavo, v kateri je sodelovalo skoraj 78.000 žensk. Od tega je 14.500 žensk poročalo zlorabi v otroštvu, 65.500 žensk pa je imelo relativno srečno otroštvo brez večjih pretresov. Te podatke so raziskovalci nato primerjali s podatki o primerih diagnosticirane multiple skleroze pri prvi in drugi skupini.
Med osebami z multiplo sklerozo več žrtev zlorab v otroštvu
Skupno je bilo med ženskami, ki so bile vključeno v raziskavo, 300 oseb, pri katerih je bila diagnosticirana multipla skleroza. Približno 24 odstotkov oseb je povedalo, da so v otroštvu doživele zlorabo. Pri tem so bile zajete različne oblike zlorabe: spolna, čustvena in fizična. Odstotek tistih, ki so svoje otroštvo opisale kot travmatično, je bil pri ženskah brez diagnosticirane multiple skleroze precej nižji. Tovrstni primeri so predstavljali 19 odstotkov vseh odgovorov.
Kombinacija različnih oblik zlorabe je pomenila še posebej visoko tveganje
Raziskovalci so obenem odkrili, da je bila verjetnost za multiplo sklerozo nadpovprečno pogosta v skupini oseb, ki so v otroštvu doživele več kot eno vrsto zlorabe. Kombinacija čustvene in telesne zlorabe lahko tako na primer pomeni še posebej visoko tveganje za to, da oseba pozneje zboli za multiplo sklerozo.
Znano, da lahko verjetnost za MS povečajo travmatični dogodki neposredno pred diagnozo
Raziskave, ki so bile izvedene v preteklosti, so osvetlite korelacijo med travmatičnimi dogodki v letih neposredno pred diagnosticirano boleznijo in samo diagnozo. Vendar do nedavnega še ni bila objavljena študija, ki bi prinašala dokaze o povezavi med travmo iz otroštva in multiplo sklerozo v poznejšem življenju.
Negativen vpliv intenzivnega stresa se odrazi tudi na telesu
Raziskovalci menijo, da se razlogi za odkrito korelacijo skrivajo v vplivih stresa na telo. Ekstremne oblike stresa lahko namreč poškodujejo celice in otežijo številne fiziološke procese. Obenem lahko povečajo nevarnost za kronična vnetja, pri čemer so negativne posledice nemalokrat nepopravljive. Oseba jih lahko torej občuti še dolgo po tem, ko so dogodki iz otroštva že močno oddaljeni. Pojavijo se lahko anomalije, povezane s prenosom signalov po t. i. stresni osi (hipotalamus–hipofiza–nadledvična žleza). Možna posledica pa so tudi epigenetske spremembe, ki povečajo nevarnost za različne nevrodegenerativne bolezni, vključno z multiplo sklerozo. Podatki o trajanju in intenzivnosti zlorabe v otroštvu niso bili na voljo, zato bodo za natančnejše razumevanje povezave med travmami, ki izvirajo iz otroštva, in multiplo sklerozo potrebne dodatne raziskave.
