Stres je ena največjih nevarnosti tega stoletja

    Stres je bil včasih za človeka nujen za preživetje, saj nas je ob nevarnih situacijah silil na beg ali v akcijo, v določenih situacijah ga potrebujemo še danes. Poznamo občasni stres in kronični stres. Prvi kratkotrajni stres na človeka vpliva spodbudno, saj spodbuja tvorbo novega spomina, kreativno razmišljanje, dinamičnost in motiviranost za delo. Zato ga imenujemo tudi pozitivni stres, ki nam denimo pred javnim nastopom pomaga, da se zberemo in skoncentriramo. Dolgotrajen ali ponavljajoč stres pa po drugi strani utruja in vodi v izčrpanost, kar pa lahko vodi v bolezen. V modernem svetu smo ljudje čedalje bolj podvrženi negativnim posledicam stresa, pogosto ga povzročajo pritisk nadrejenih v službi, zamujanje z delom, preobilica dela, finančne težave in podobno.

    Stres zdravje

    Na takšen stres se ne odzovemo s tekom in akcijo, kot so to počeli naši predniki. Čeprav se je naše telo pripravilo na tek, ga ne izvršimo. Prav to vodi v eno od številnih negativnih posledic stresa – debelost. Hormone, ki se izločajo v daljših stresnih obdobjih naj bi telo porabilo z gibanjem. Ker tega ne naredimo, začne hormon kortizol pomagati ustvarjati maščobne obloge. Prav zato denimo dietetiki odvsetujejo prakticiranje diet ob katerih stradamo, saj smo ob njih podvrženi prvelikemu stresu in zaradi tega ne bi dosegli željenega cilja. Poleg tega je kortizol kriv tudi za presnovne spremembe in bolezni kot denimo sladkorna bolezen, vpliva pa tudi na zmanjšano sposobnost imunskega odziva. Če se ga sprosti preveč, povzroča tudi psihične probleme, zaradi njega smo denimo razdražljivi, živčni, napeti, imamo težave s koncentracijo in spominom, smo raztreseni in neorganizirani, imamo težave s spanjem, muči nas lahko tesnoba, paranoja ali depresija. Poleg kortizola se ob stresu sproščata tudi adrenalin in noradrenalin.

    PREBERITE TUDI:  Najboljši čaji proti stresu

    Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je stres ena najpogostejših zdravju škodljivih nevarnosti tega stoletja. Po nekaterih raziskavah ima vsaka tretja oseba simptome stresa, bolezni, ki so povezane s stresom, pa so vzrok za 70-90 odstotkov vseh obiskov pri zdravniku. Stres lahko težje prepoznamo, saj so simptomi zelo raznoliki in številni. Ob kroničnem negativnem stresu nam denimo manjka energije tudi za vsakdanja opravila, smo ves čas izčrpani in utrujeni, pospešeno nam bije srce, imamo bolečine v prsih ali pri srcu. Pogosti so glavoboli, bolečine v želodcu, žlički, v mišicah in hrbtenici. Pogosti sta vrtoglavica in splošna slabost. Pogosteje čutimo čustveno napetost, ljudje, ki so pod stresom, imajo ves čas občutek preobremenjenosti, ki kar ne mine, mnogi se prenajedajo, povečajo uporano poživil, pomirjeval in protibolečinskih zdravil. Soočajo se z nezmožnostjo dokončanja nalog, bolj površni so pri delu, pogosto jih mučijo občutek nekoristnosti in nezaželenosti. Ne ljubi se jim v družbo, ne ljubi se jim skrbeti za telo in higieno.

    Žal pa stres vse pogosteje prizadene tudi otroke in mladostnike, saj je njihovo življenje vse bolj podobno življenju odraslih. Vse pogosteje se namreč srečujejo z velikimi pričakovanji, ki jim tudi niso kos. Od njih vse več pričakujejo starši in tudi okolica, pomemben je uspeh v šoli, razna tekmovanja in obšolske dejavnosti. Ambicioznost strašev je do neke mere dobrodošla, če starši pretiravajo, pa povzročajo otroku ali mladostniki prevelik stres, ki bo pri otroku naredil nasprotni učinek. V šoli bo zaradi tega uspeh še slabši, otrok bo brez volje, brez življenja in tako dalje. Da so slovenski otroci pogosto pod stresom, dokazujejo tudi študije, saj naj bi kar 14 odstotkov otrok bilo vsak dan ali večkrat na teden nervoznih. Prav zaradi naštetega je izjemno pomembno, da prepoznamo stres in iz življenja poskusimo izključiti dejavnike, ki nam povzročajo prvelik stres.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte