Prijava
Čeprav pri boju z boleznimi srca in žilja okoli sedem let zaostajamo za razvitimi evropskimi državami, s temi boleznimi povezana smrtnost vendarle upada. In čeprav ima tri četrtine odraslih Slovencev povišan holesterol, smo trend zviševanja vendarle zaustavili, ugotavlja mag. Zlatko Fras, dr. med., s Kliničnega centra v Ljubljani. Holesterol v 35 odstotkih pomagajo znižati zdravila, v desetih odstotkih prehrana in petih dieta – še bolj pa je učinkovita kombinacija vsega skupaj.
Želena raven holesterola v krvi je pet milimolov na liter ali nižja. Če še ne veste, kakšno raven holesterola imate, je morda čas, da vam ga zdravnik izmeri, sploh če niste več najmlajši, če imate srčne in žilne bolezni v družini, morda tudi povišan krvni tlak ali telesno težo …
Kaj lahko v boju proti povišanim vrednostim krvnih maščob, posebej holesterola, naredimo sami? Skrbimo za svojo telesno pripravljenost, opustimo škodljive razvade (kajenje) in skrbimo za tri pomembne k-je v prehrani: količino, kakovost (vrsta) in kuhanje (priprava). Z drugimi besedami, pazimo, da ne pojemo preveč, v hrani pa naj bo manj nasičenih maščob in holesterola. Maščobe skušamo nadomestiti s kompleksnimi ogljikovimi hidrati (posebno s polnozrnatimi izdelki). Strokovnjaki priporočajo tudi sojine proteine, vlaknine, antioksidante, sadje in zelenjavo. Dnevno naj ne bi zaužili več kot 30 odstotkov maščob glede na ogljikove hidrate in beljakovine. Mesni del obroka naj bo majhen. Pri pripravi pa se izogibajmo predvsem cvrtju, pri katerem nastajajo tudi transmaščobne kisline.
Superhrana
Kot kažejo raziskave, so koristni pomočniki, (ki jih najdemo v t.i. superhrani) pri zniževanju holesterola lahko tudi rastlinski stanoli (nasičena oblika) in steroli. Rastlinski steroli ali fitosteroli so po sestavi podobni holesterolu in v rastlinah igrajo podobno vlogo kot holesterol pri ljudeh – vzdržujejo zgradbo in funkcijo celične membrane. Steroli so naravne sestavine zelenjave, predvsem stročnic in žitaric, oreščkov in olj – veliko jih je predvsem v sezamovem in sojinem olju. Tudi (deviško) oljčno olje jih vsebuje kar nekaj. V človeškem telesu delujejo tako, da preprečujejo molekulam holesterola, da bi se vsrkale v krvni obtok, zasedejo prijemališča, vendar jih za razliko od holesterola iz črevesa ne moremo posrkati in zato ne pridejo do krvnih žil, ampak jih izločimo. Na ta način prispevajo k nižanju skupnega holesterola in lipidov nizke gostote (LDL).
Žal jih v vsakdanji prehrani ne zaužijemo dovolj, da bi imelo to lahko pomemben učinek. Zato so raziskovalci izdelali postopek za izdelavo estrov rastlinskih stanolov in sterolov, ki jih proizvajalci lahko dodajajo nekaterim živilom. V Sloveniji smo tako pred kratkim dobili margarino, obogateno z rastlinskimi steroli, ki so jo za prodajo odobrili tudi pristojni organi Evropske unije. Za zdaj se zdi, da je tako obogatena hrana varna in višji odmerki sterolov ne prinašajo tveganja, iz varnostnih razlogov pa Evropski urad za prehransko varnost priporoča, naj skupni dnevni odmerki sterolov ne presežejo treh gramov na dan. Na tovrstni hrani mora biti tudi jasno označeno, da vsebuje rastlinske sterole. Ne priporočajo je majhnim otrokom, nosečnicam in doječim materam. Mag. Zlatko Fras, dr. med., meni, da lahko zmerno uživanje margarin, ki vsebujejo rastlinske stanole ali sterole, zaradi 30 do 40 odstotkov zmanjšane absorpcije holesterola v črevesju za pet do deset odstotkov zniža skupni in za deset do petnajst odstotkov LDL holesterol.
