Nekaterim oblikam raka se lahko izognemo in izboljšamo svoje zdravje, če se začnemo bolj zdravo prehranjevati.
Rak v vseh svojih oblikah je precej pogost v razvitih deželah. Rak pljuč, prsi, črevesja in prostate umori mnogo ljudi. Okrog 500.000 ljudi na svetu umre vsako leto za rakom. Zaradi raka umre vsak četrti Evropejec. Vsaka oblika raka ima svoje značilnosti, mnogo pa jih je močno povezanih s prehrano.
Nekateri živijo dlje
Način prehrane z vrstami živil in hranil je v ospredju raziskovanja povezanosti z rakom že več kot šest desetletij. Kljub številnim raziskavam je danes najpomembnejša ugotovitev, da pred rakom varuje predvsem sredozemska prehrana (kuhinja) z veliko zelenjave in sadja, oljčnim oljem, z malo mesa in živalskih maščob. Raziskava, ki jo je opravil profesor Ancel Keys, znana tudi kot “raziskava sedmih držav”, je pokazala, da prebivalci Krete živijo deset do petnajst let dlje od vseh nas. Dolgoživi prebivalci Krete pri kuhi uporabljajo ekstra deviško oljčno olje (olje, ki ga dobimo ob prvem stiskanju oliv; je naravno in najčistejše oljčno olje in seveda hladno stiskano), z njim prelijejo solato in vanj namakajo kruh (ne uporabljajo masla ali margarine). Tudi Sibirci imajo izredno dolgo življenjsko dobo (preko 100 let), bolnišnice se pri njih zapirajo, saj bolezni skoraj ne poznajo. Imajo podoben način prehranjevanja kot prebivalci Krete, saj masla in margarine sploh ne poznajo, pač pa iz semen in plodov nekaterih rastlin ter gob že tradicionalno pridelujejo hladno stiskana olja.
Nekaj teh olj je na tržišču tudi pri nas v Sloveniji, in sicer hladno stiskano olje iz šipkovih semen, hladno stiskano olje iz pšeničnih kalčkov, hladno stiskano olje iz gobe reishi, hladno stiskano olje iz oreščkov sibirske cedre, hladno stiskano olje iz semen kitajske šisandre ter mešanica hladno stiskanega olja iz oreščkov sibirske cedre in gobe čaga. Z njimi pripravljajo solate, vanje namakajo kruh in tudi kuhajo z njimi, saj drugih olj niti ne poznajo. Ta olja v kuhinji uporabljamo na enak način kot ostala hladno stiskana olja.
Sibirci se načeloma prehranjujejo predvsem z ribami, oreščki in drugim gozdnim sadjem ter raznimi rastlinami … Prebivalci Krete in Sibirci imajo zaradi takšnega načina prehrane malo srčnih obolenj, raka ali sladkorne bolezni navkljub dejstvu, da je v njihovi prehrani okrog 40 % maščob. Ne moremo trditi, da je to posledica hladno stiskanih olj, le-ta pa zagotovo pripomorejo k bistvenemu deležu energije v njihovi prehrani.
Pri pripravi živil torej uporabljajte predvsem hladno stiskana olja. Uživanje prekomernih količin maščob, masla in margarine lahko poveča tveganje za raka. Preveč maščob namreč oslabi naš imunski sistem. Če bomo nezmožni za borbo proti rakavim celicam, bo rak napredoval. Niso vse maščobe škodljive. Prehrana z dovolj maščobami je bolj zdrava kot prehrana z malo maščobami. Vendar je na svetu vseeno še mnogo ljudi, ki se maščobam izogibajo, da bi ostali zdravi. Nedvomno prehrana z mnogo nasičenimi maščobami škodi. V tem primeru je malo maščob res boljša rešitev. Glede zaščite pred srčnimi obolenji in rakom pa je prehrana bogata z mononenasičenimi in omega-3 polinenasičenimi maščobami najustreznejša. Zato uživajmo oreščke in uporabljajmo le jedilna hladno stiskana olja.
Lovci na proste radikale
Znano je, da je dosti zdravstvenih težav in bolezni zgolj posledica pomanjkanja antioksidantov. Ti so prisotni v rastlinah. Hladno stiskana olja so zato bogat vir antioksidantov, v sadju in zelenjavi pa je okrog 600 naravnih antioksidantov. Antioksidanti so lovilci škodljivih prostih radikalov, nestabilnih kemičnih spojin, ki se ustvarijo, ko je telo izpostavljeno stresu. Stres na človeški organizem v današnjem času povzroča onesnaženo okolje, nasičene maščobe, ki jih danes pretirano uživamo, razne kemične spojine, ki jih dnevno vnašamo v telo z živili (snovi za izboljšanje živil: aditivi, arome in živilski encimi; ostanki fitofarmacevtskih sredstev in zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih …) in ostale, katerim smo preko dneva izpostavljeni, od pomivanja posode do pranja zob. Stres povzroča tudi pretirana telesna vadba in poškodbe telesa ter današnja tehnologija, poslovne zahteve in neverjetno tekmovalna družba. Visok nivo stresa je tako ena največjih težav sodobne družbe.
Kemične spojine, ki se v takšnih stresnih situacijah sprostijo, reagirajo z našo splošno energijsko zalogo kisika. Tako na osnovi kisika nastanejo prosti radikali. To so spojine, ki jim manjka en elektron in so zato nestabilni. Potujejo po telesu in iščejo stabilne kemične spojine, katerim ukradejo elektrone in tako postanejo stabilni. Ko je elektron ukraden, postane izvirna kemična spojina nestabilna. Pravimo, da oksidira. Žal so najpogostejše tarče prostih radikalov žile, LDL – holesterol (škodljivi) in DNK. Ta proces oksidacije naše telo “pripravi” na srčne bolezni in raka, dva najhujša morilca zahodne družbe. Če telo postane preobremenjeno s prostimi radikali, naše telo ne zmore opraviti vsega dela. Kadar se to zgodi, imajo prosti radikali uničevalni pohod po telesu. Uničujejo stene ožilja in LDL holesterol (zaradi česar se le-ta začne nabirati na stenah žil – če prostih radikalov ne bi bilo, bi bila ta vrsta holesterola neškodljiva). Prosti radikali na isti način napadajo tudi molekule DNK, zaradi česar le-te celicam pošiljajo neobičajne napotke, to pa poveča nastanek rakavih obolenj.
Naša edina zaščita pred prostimi radikali so torej antioksidanti. Le-ti delujejo kot vaba za proste radikale, saj žrtvujejo lastne proste elektrone, da bi zaščitili življenjsko pomembne strukture v telesu. Nekaj antioksidantov telo proizvede samo, bistveni del pa moramo dobiti s hrano.
Zelenjava v tabletkah?
Danes z zadostno gotovostjo lahko trdimo, da sadje in zelenjava varujeta pred raki prebavil in dihal, le zelenjava pa morda tudi pred raki, povezanimi s hormoni (na dojki, maternici in prostati). Zelo učinkovita za preprečevanje obolevanja za rakom sta predvsem surova, sveža rumenozelena zelenjava in sadje: korenje, brokoli, cvetača, zelje, listnata solata, česen, čebula, paradižnik, druga zelenjava in sadje iz skupine agrumov. Na vprašanje, ali so vlaknine iz sadja, zelenjave in neoluščenih žit, predvsem pšeničnih otrobov, zaščitne same po sebi ali zaradi drugih sestavin teh živil, še vedno ni končnega odgovora.
V sadju in zelenjavi so poleg vitaminov, mineralov in vlaknin še številne druge zaščitne snovi. Koristi uživanja sadja in zelenjave so ogromne. Mnogo epidemioloških raziskav je dokazalo obratno sorazmerje med uživanjem sadja in zelenjave ter srčnimi obolenji in rakom. Zaenkrat še ni takih vitaminskih pripravkov, s katerimi bi lahko popolnoma nadomestili ta živila. Za zaščito namreč niso pomembni le posamični vitamini in minerali, pač pa več njih in v naravnem razmerju, kot so v osnovnih živilih, torej sadju in zelenjavi. Zato se moramo držati uveljavljenega pravila ter jesti zelenjavo in sadje petkrat na dan, ob vsakem obroku, skupaj najmanj 400 g. Ne smemo se zanašati, da z vitaminskimi tabletami lahko popolnoma nadomestimo sveže sadje in zelenjavo. Znanstveniki namreč ne vedo, kako dati vse dobre stvari iz sadja in zelenjave v tableto. Morda nekega dne bodo. Toda danes snovi, ki se borijo proti raku, najdemo v rastlinah in ne v tabletah. Če bomo jedli več sadja in zelenjave, bomo nehote pojedli tudi manj mastnih živil in s tem zmanjšali količino maščob, kar je tudi pomembno. Poskusimo pojesti dve vrsti sadja vsak dan. Če včeraj nismo pojedli nobenega sadja, pojejmo danes tri vrste sadja.
Tudi prehrana sama lahko sproži začetek raka, saj lahko vsebuje rakotvorne snovi, hkrati pa lahko zagotovi snovi, ki zavirajo njihove učinke. Imunski sistem bo nenadoma odgovoril na spremenjene celice in jih obdržal pod nadzorom. Kadar pa je zaradi slabe prehrane oslabljen, lahko dopusti, da se rak razvije. Prehrana vpliva tudi na nastajanje hormonov, ki vplivajo na hitrost razraščanja raka.
Maščobe in dodatki hrani
Čeprav so maščobe pomemben vir energije, je njihovo čezmerno uživanje povezano z določenimi vrstami raka. Poskrbeti moramo, da ne bomo zadovoljili več kot 35% dnevnih potreb organizma po kalorijah z maščobami. Nasičene maščobe, ki so večinoma živalskega izvora, so posebno vprašljive. Zaradi čezmernih količin živalskih maščob začnejo jetra izločati več žolča, in medtem ko se bakterije v črevesju ukvarjajo z njim, nastanejo manjše količine potencialno rakotvornih snovi. Nevarnost zmanjšamo, če z mesa odstranimo maščobo. Vendar pa obstaja tehten razlog za to, da ne bi uživali nobenih mesnih izdelkov. Pri veganih je namreč nevarnost, da bodo zboleli za rakom na debelem črevesu, manjša kot pri jedcih mesa in celo vegetarijancih. Rdeče meso, svinjina, klobase, slanina … vsebujejo veliko maščob. Jejmo piščance, purane (belo meso) in ribe pogosteje. Ne jejmo pogosto ocvrtega mesa in ostalih živil. Prehrana, ki vsebuje veliko maščob in malo vlaknin, lahko povzroči čezmerno težo, spremembe v delovanju črevesja in zaprtje, kar poveča nevarnost za nastanek raka. Rak na maternici, žolčniku in dojki je pogostejši pri debelih ljudeh.
Nastanek raka pospešujejo tudi nekateri načini kuhanja. V hrani, ki jo med pečenjem oziroma pečenjem na žaru ali ražnju zažgemo, nastanejo velike količine rakotvornih snovi. Zažgani deli so zato neužitni. Rakotvorne so tudi nekatere plesni, zato je treba vsako plesnivo hrano zavreči.
Izdelke, kot so delikatesne mesnine in slanina, uživajmo zmerno. Ne vsebujejo namreč samo veliko natrija, temveč so konzervirani z nitriti in nitrati, ki reagirajo z amini v živilih in tvorijo nitrozamine, te pa povezujejo z želodčnim rakom.
Hrani med gojenjem ali tehnološko obdelavo dodajajo še mnogo drugih kemikalij, kot so pesticidi, rastni hormoni, antibiotiki, mehčalci, ojačevalci okusov, konzervansi, stabilizatorji, barvila … Čeprav ni neposrednih dokazov, da bi te kemikalije povzročale raka, se raje odločajmo za živila, ki ne vsebujejo ali vsebujejo čim manj umetnih sestavin. Obstaja namreč pestra izbira pridelanega sadja, zelenjave, mesa in drugih živil iz kontrolirane pridelave (ekološka, integrirana živila). Namesto po belem kruhu segajmo po črnem ali kruhu drugih vrst, narejenem iz polnovredne moke.
Znanstveniki iščejo nove poti za borbo proti raku. Mnogi izmed nas imamo žal v sebi genetske bombe, ki čakajo, da jih bo razneslo, zato se lahko borimo proti raku tako, da jemo sadje in zelenjavo vsak dan. Lahko prenehamo kaditi. Lahko pijemo manj alkohola ali sploh nič. Lahko jemo manj škodljivih maščob in mastne hrane in redno skrbimo za svojo telesno aktivnost. Torej ni pomembno, ali je naše tveganje za raka nizko ali visoko. Če želimo biti zdravi, moramo zdravo tudi živeti. Življenje je namreč užitek. Lahko smo srečni, ker smo živi in da lahko uživamo v vseh stvareh, ki nam jih svet ponuja. Del te sreče je tudi “vozilo”, s katerim opravljamo pot našega življenja, se pravi naše telo. S tem vozilom moramo zato skrbno in spoštljivo ravnati.