Prijava
Proso je žito, ki je v naših krajih dobro znano. Vendar se na vašem jedilniku najverjetneje ne znajde tako pogosto kot na primer pšenica oziroma izdelki iz pšenične moke ali riž. Pogosto namreč pozabimo, da proso ni uporabno samo za pripravo prosene kaše, ampak je lahko tudi odlična osnova za slane jedi, na primer kot zamenjava za riž v »rižoti«, ali priloga. Zamenjava pšeničnih izdelkov z žiti, kot je proso, ima številne prednosti. Ena od njih je ta, da gre za brezglutensko žito, kar pomeni, da je primerno tudi za osebe s celiakijo in za ljudi, pri katerih gluten sproži preobčutljivostni odziv. Pomembna prednost prosa pa je tudi to, da je precej boljša izbira z vidika krvnega sladkorja. To je potrdila tudi metaanaliza, objavljena v znanstveni reviji Frontiers in Nutrition.
Raziskovalci preučili več kot 80 študij iz 11 držav
Metaanalizo so pripravili raziskovalci z univerze v angleškem mestu Readingu. Osrednji cilj raziskave je bila preučitev učinkov različnih vrst prosa v primerjavi z drugimi žiti. Raziskovalci so tako pregledali in analizirali več kot 80 študij, ki so se ukvarjale z vplivi prosa na človeško zdravje. Šlo je za raziskave iz 11 različnih držav. Tako gre za najobsežnejšo analizo učinkov prosa doslej. Metaanaliza je prinesla pomembne uvide, še posebej za tiste, ki se zavedate, kako pomemben je nadzor nad krvnim sladkorjem – in da je pri tem ključen prav premišljeno zasnovan jedilnik.
Proso kot del preventive ter pomoč pri prediabetesu in diabetesu tipa 2
Na podlagi metaanalize je mogoče sklepati, da lahko uživanje prosa pripomore k zmanjšanju tveganja za sladkorno bolezen tipa 2. Uživanje tega starodavnega žita je tako koristno za osebe, pri katerih je bil diagnosticiran prediabetes, pa tudi za splošno populacijo. O uravnavanju krvnega sladkorja je namreč pametno razmišljati še pred pojavom prvih težav. Proso je lahko torej pomemben del preventive. A ne le to: metaanaliza je obenem razkrila, da je uživanje prosa koristno tudi za osebe, ki so že zbolele za sladkorno boleznijo tipa 2. Proso lahko namreč pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja, s čimer se zmanjša tveganje za resnejše zaplete. Dodatna prednost prosa, ki ni neposredno povezana z zdravstvenimi učinki, pa je, da gre za okolju prijazno žito, saj pridelava ne zahteva veliko vode.
Precej nižji glikemični indeks kot pri drugih žitih
Nadzor nad krvnim sladkorjem torej ne zahteva popolne odpovedi ogljikovim hidratom. Pomembna je predvsem premišljena izbira virov; t. i. enostavni ogljikovi hidrati zagotovo niso najboljša izbira. Toda zakaj natančno je proso precej manj problematično od pšenice? Razlog se skriva v glikemičnem indeksu. Če nekoliko poenostavimo: glikemični indeks prinaša informacijo o tem, kako hiter dvig ravni sladkorja v krvi lahko pričakujemo po zaužitju posameznega živila. Povprečni glikemični indeks prosa je 52,7, kar je precej manj od povprečnega glikemičnega indeksa pšenice ali belega riža. Nevarnost za nagel dvig ravni glukoze v krvi je tako bistveno manjša.
Proso kot zamenjava za enostavne ogljikove hidrate
Raziskovalci so med drugim ugotovili, da je bilo mogoče pri nekaterih diabetikih, ki so proso uživali vsakodnevno, opaziti občutno zmanjšanje ravni krvnega sladkorja. Povprečne vrednosti so tako ustrezale povprečnim vrednostim pri prediabetesu. Vsekakor je torej smiselno, da razmislite o pogostejšem uvrščanju prosa na svoj jedilnik, ne glede na to, ali se spopadate s težavami, povezanimi s krvnim sladkorjem, ali ne. Pri tem morate seveda upoštevati, da se je obenem smiselno izogibati enostavnim ogljikovim hidratom. Učinki namreč ne bodo takšni, kot bi najverjetneje želeli, da bi bili, če boste proso uživali poleg virov enostavnih ogljikovih hidratov – in ne kot zamenjavo za tovrstna živila.
