Prijava
Druženje in prijateljevanje med človekom in živalmi sega daleč v zgodovino. Poti človeka in psa so se po raziskavah denimo križale pred približno 15.000 leti – psi so človeka spremljali pri lovu, v bojih in varovali njihove posesti. Mačke so stari Egipčani častili po božje, na Kitajskem pa so verjeli, da lahko iz mačjih oči napovedujejo čas. Ljudje so tako skozi zgodovino vedno bolj spoznavali prednosti, pa tudi ugodne učinke svojih hišnih ljubljenčkov. Danes temu z raziskavami pritrjujejo tudi številni znanstveniki.
Večina lastnikov psov, mačk ali drugih hišnih živali bo potrdila, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So zvesti prijatelji, vdani družabniki in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Celo zaznajo lahko, kako se človek počuti – kuža nas denimo tolaži, ko smo žalostni, mačka pa nam leže na trebuh, če nas ta boli. Celo opazovanje živali v naravi – denimo srnjadi v gozdu ali ptičkov na drevesih – nas navdaja z mirnostjo.
Pozitivne učinke živali na telesno in duševno zdravje pa so potrdile tudi številne raziskave. Znanstveniki so tako na primer dokazali, da so imeli med bolniki, ki so utrpeli srčni infarkt, večje možnosti za ozdravitev tisti, ki so imeli domačo žival. Redno sprehajanje s psom ali zgolj božanje mačke naj bi po študijah pripomoglo tudi k nižanju krvnega pritiska, ravni holesterola, srčnega utripa in premagovanju stresa.
Raziskovalci so dokazali tudi, da živali pomagajo zmanjševati število bolezni. Ena izmed študij, ki so jo izvedli v Avstraliji, tako pojasnjuje, da ljudje, ki imajo kužka ali muco, redkeje obiščejo zdravnika kot tisti, ki hišnih ljubljenčkov nimajo. Morda temu v prid govori tudi dejstvo, da hišni ljubljenčki vsaj posredno poskrbijo, da imamo večjo motivacijo in da se več gibamo.
Psi lahko svoje lastnike posredno varujejo pred depresijo. Skrbijo namreč za to, da se vsakodnevno gibamo, se pri tem naužijemo dnevne svetlobe in širimo svojo socialno mrežo s spoznavanjem novih ljudi. Pasji zdravilci lahko bolniku tako pomagajo premagovati stres, dokazano pa je tudi, da pozitivno učinkujejo pri boleznih srca.
Mačke pa lahko, sodeč po rezultatih raziskave, ki jo je opravil profesor na Univerzi v Bonu Reinhold Bergler, celo prispevajo k odpravljanju življenjskih težav. Bergler je preučeval 150 oseb, ki so se znašle v krizni situaciji. Polovica jih je živela brez domače živali, druga polovica pa skupaj z mačko. Presenetljivo je, da sta skoraj dve tretjini oseb, ki niso imele domače živali, za reševanje težav poiskali psihoterapevtsko pomoč, medtem ko to pri lastnikih mačk ni bilo potrebno.
Po Berglerjevem mnenju nas mačke razveseljujejo in tudi tolažijo, v primeru soočanja s težavami pa služijo kot katalizator. Ko se ljudje brez hišnih živali niso mogli soočiti z življenjskimi težavami, so tisti z mačkami probleme aktivno premagali in razvili pozitiven pogled na svet.
To je le nekaj izmed razlogov, zaradi katerih je danes vse več živali – tako psov, kot mačk – prisotnih v bolnišnicah, domovih za ostarele in celo v vrtcih. V Belgiji denimo mačkam in psom dovoljujejo obiskovanje njihovih bolnih lastnikov v bolnišnicah, v Veliki Britaniji pa so »zdravilne« bele mačke celo na voljo v nekaterih lekarnah.
Pri nas je denimo precej razširjena terapija s psi, ki pomagajo izboljšati počutje tako mladim, starim, bolnim, obnemoglim ali kako drugače prizadetim. Drugod po Evropi pa terapevtske živali uporabljajo tudi za druge namene. Direktor zaporav Saxerriet v Švici Martin Vinzens denimo že več let uporablja živali pri terapijah za kaznjence. Po njegovem mnenju namreč terapevtske živali pomagajo pri izboljševanju sklepanja odnosov in socialni interakciji zapornikov, pa tudi pri spodbujanju občutka lastne vrednosti, odgovornosti, zaupanja vase in samozavesti.
