Kar približno 15 odstotkov svetovnega prebivalstva naj bi se spopadalo s tinitusom. Pri nekaterih gre samo za občasne, relativno blage težave. Spet pri drugih pa je lahko težava zelo huda, posledično pa močno vpliva na kakovost vsakdana. Včasih je lahko tinitus tudi povod za resnejše duševne težave, vključno z depresijo, še posebej če se s tovrstnimi težavami spopadate praktično vsakodnevno.
Tinitus je strokovno poimenovanje za različne vrste »fantomskih zvokov«, na primer piskanje in šumenje, ki ju slišimo v ušesu, čeprav jih drugi okoli nas ne zaznavajo. Vsaj za zdaj še ne poznamo zdravila za tinitus, vendar so se raziskovalci pred nedavnim dokopali do pomembnih ugotovitev o povezavi med tinitusom in spanjem. Ta povezava bi lahko v sebi skrivala ključ do rešitve. Izsledki so bili objavljeni v znanstveni reviji Brain Communications.
Tinitus naj bi bil povezan z anomalijami med fazo globokega spanja
Prva oblika povezave med tinitusom in spanjem je zelo očitna. T. i. fantomske oziroma namišljene zaznave so nekaj, kar večina pozna samo iz sanj. Pri tinitusu pa se podobne zaznave pojavljajo tudi podnevi oziroma ko je oseba budna. Poleg tega pa lahko tinitus vpliva na možgansko aktivnost. Nova raziskava je osvetlila mehanizme v naših možganih, ki povezujejo tinitus in spanje. Raziskovalci menijo, da lahko natančnejše preučevanje teh mehanizmov privede do rešitve za tinitus …
Kot vam je najverjetneje znano, je naše spanje razdeljeno na več faz. Ena od najpomembnejših je t. i. faza kratkovalovnega spanja, bolj znana kot faza globokega spanja. Kot je mogoče razbrati že iz poimenovanja, je za to fazo značilna specifična kratkovalovna možganska aktivnost, ki postopoma zajame različne dele možganov. Pri tem istočasno aktivira večja območja, na primer dele možganov, ki so povezani s pomnjenjem ali s procesiranjem zvočnih dražljajev. Ta faza je zelo pomembna za obnovo možganskih nevronov in za naš spomin. Kratkovalovna aktivnost je najbolj izrazita v tistih delih možganov, ki so takrat, ko smo budni, najbolj obremenjeni. To med drugim vključuje dele možganov, povezane z našimi motoričnimi funkcijami in z vidom.
Vendar pa so med fazo kratkovalovnega oziroma globokega spanja možne tudi anomalije, zaradi katerih ostanejo posamezni deli možganov pretirano aktivni. To lahko na primer privede do težav, kot je hoja v spanju. Raziskovalci sklepajo, da naj bi se nekaj podobnega dogajalo tudi pri ljudeh, ki jih muči tinitus. V ozadju naj bi bila torej hiperaktivnost posameznih regij, ki ostanejo »budne«, ko večji del možganov spi. To lahko obenem pojasni nadpovprečno pogostost težav s spanjem pri ljudeh s tinitusom. Po mnenju raziskovalcev naj bi tinitus zaviral kratkovalovno možgansko aktivnost, ki je nujna za globok, regenerativen spanec.
Rešitev spodbujanje kratkovalovne možganske aktivnosti med spanjem?
Znano je, da so pri tinitusu podnevi možna precejšnja nihanja. Preučevanje tovrstnih nihanj med spanjem naj bi ponudilo boljši vpogled v možganske spremembe, ki neposredno vplivajo na intenzivnost tinitusa. Posledično bi bili lahko korak bližje odkritju zdravila za tinitus. Ena od možnosti so na primer metode, namenjene spodbujanju kratkovalovne možganske aktivnosti. To je denimo mogoče doseči tako, da se v posteljo odpravite šele takrat, ko ste resnično utrujeni.
Čeprav se domneva, da je tinitus povezan predvsem s fazo globokega spanja, pa je najverjetneje vsaj deloma odvisen tudi od drugih faz. Ena od nalog, ki se jih nameravajo lotiti raziskovalci, ki so se podpisali pod novo študijo, je zato tudi preučevanje povezav med tinitusom in drugimi fazami spanja.