Ko izbiramo nov mobilni telefon, pogosto iščemo najnovejše tehnologije in funkcije, pri tem pa spregledamo druge pomembne vidike, kot sta vpliv na okolje in naš proračun. Alternativa, ki združuje ekološke koristi in prihranke za denarnico je nakup obnovljenega mobilnega telefona.
Obnovljen telefon je že bil uporabljen, vendar je bil nato preko ponudnika tovarniško obnovljen. To pomeni, da so aparat temeljito pregledali, očistili in po potrebi tudi popravili oz. zamenjali komponente, ki niso delovale brezhibno. V večini primerov ima naprava posodobljen tudi operacijski sistem, kar zagotavlja nemoteno delovanje. Kljub temu, da gre za obnovljeno različico, lahko pričakujete, da izdelek deluje brezhibno in bo posledično imel daljšo življenjsko dobo kot npr. rabljen, ki ga najdete na Bolhi.
Koristi za potrošnika
Ključna prednost obnovljenega mobilnega telefona je njegova ugodna cena, vseeno pa to ni vse. Obnovljeni modeli pogosto vključujejo enoletno garancijo, kar kupcem omogoča enake ugodnosti kot pri nakupu novih napravah, brez dolgoročne vezave pri ponudniku storitev.
Primerjava med novim, rabljenim in obnovljenim telefonom
Nov telefon: Najnovejši modeli na trgu so pogosto izjemno dragi. Poleg visoke cene pa njihova proizvodnja pogosto povzroča znatno okoljsko obremenitev. Za izdelavo novega mobilnega telefona se porabi več deset tisoč litrov vode. Proizvodnja pa vodi tudi v povečane emisije ogljikovega dioksida, kar dodatno obremenjuje okolje.
Rabljen telefon: Predstavljajo bolj ekonomično izbiro, vendar ne zagotavljajo kakovosti ali trajnosti. Kupci prejmejo napravo v stanju, kot jo je prejšnji lastnik zapustil. Morebitne težave, ki najprej niso očitne, se lahko pojavijo kasneje. Za popravke ali zamenjave morate v tem primeru poskrbeti sami.
Obnovljen telefon: Zagotavljajo odlično ravnotežje med ceno, kakovostjo in okoljsko odgovornostjo. Za razliko od rabljenih so ti telefoni temeljito pregledani in posodobljeni s strani strokovnjakov. Poškodovane ali neustrezne komponente so zamenjane z novimi. V večini primerov vključujejo tudi garancijo, kar zmanjšuje tveganje za uporabnika.
Kakovost potrjena na 56 točkah
Rast trga obnovljenih telefonov je porastu, saj so ti izdelki cenovno ugodnejši in okolju prijaznejši. Opazili smo, da na slovenskem in tujem trgu obstajajo ponudniki, kot sta gizzmo.si in gizzmo.hr, ki se specializirajo za prodajo obnovljenih telefonov. Ponujajo izdelke z enoletno garancijo, 30-dnevnim jamstvom na zadovoljstvo za kupca ter poleg tega pri nakupu mobilnega telefona v paket priložijo kabel in adapter za polnjenje. Pri vsakem obnovljenem telefonu pred vključenjem v ponudbo testirajo 56 komponent, kar zagotavlja, da obnovljen izdelek deluje kot nov.
Okoljske koristi obnovljenega telefona
Obnovljen telefon zmanjša potrebo po novih virih, kar prispeva k varčevanju naravnih virov in zmanjšanju količine elektronskih odpadkov. Z nakupom prispevate k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida v ozračje za do 80%, kar je znaten prispevek k ohranjanju okolja in prihodnosti generacij.
Izbira obnovljenega telefona je odločitev, ki prinaša številne koristi. Razmislite o tej možnosti pri naslednjem nakupu, saj koristi niso očitne samo za vašo denarnico, temveč tudi za naš planet. Obiščite gizzmo.si in najdite svoj naslednji mobilni telefon, ki je prijazen do okolja in vaše denarnice.
Obstajajo določeni osnovni nasveti, povezani z zdravjem, ki veljajo praktično za vse, ne glede na starost. Vendar pa je obenem nujno upoštevati, da zahtevajo posamezna življenjska obdobja tudi specifične ukrepe, prilagojene fazi, v kateri trenutno ste.
To velja še posebno za hormonsko zdravje žensk. Ženski hormoni so namreč povezani z izrazitimi spremembami – povprečna količina teh hormonov v telesu, ko je oseba stara na primer 25 let, nikakor ni enaka hormonski sliki pri petdesetih ali šestdesetih. Tako je pomembno, da se prilagodite spremembam, ki se dogajajo v vašem telesu, in da s svojimi navadami poskrbite za preventivne ukrepe, ki lahko zmanjšajo nevarnost za različne težave …
Hormonsko zdravje v DVAJSETIH
Danes se vedno več žensk v dvajsetih odloča za opustitev t. i. hormonske kontracepcije, ki so jo morda uporabljale več let. Večletna uporaba tovrstne kontracepcije ima zagotovo velik vpliv na stanje hormonov v telesu. Namesto naravnih menstrualnih ciklov, ki so ključni za uravnavanje hormonov, so bili vzpostavljeni umetni. Telo se lahko povsem navadi na te prilagojene cikle in jih začne dojemati kot nekaj popolnoma običajnega. Tako ni presenetljivo, da je lahko opustitev hormonske kontracepcije povezana s številnimi neprijetnimi simptomi, saj potrebuje vaše telo čas, da se navadi na novo situacijo.
Pogoste težave, s katerimi se spopadajo ženske, ki so nehale uporabljati hormonsko kontracepcijo, so na primer akne, neredne menstruacije in glavoboli. Običajno te težave postopoma izginejo, ne da bi bili potrebni posebni ukrepi. Po drugi strani pa so smiselni ukrepi, s katerimi nevtralizirate določene negativne učinke kontracepcije, ki so lahko trajnejši. Dolgotrajno zanašanje na hormonsko kontracepcijo naj bi med drugim povečevalo nevarnost za pomanjkanje nekaterih hranilnih snovi, kot so razkrile določene raziskave.
Med snovi, pri katerih je tveganje za pomanjkanje še posebno visoko, spadajo predvsem vitamin B12 in vitamin B6 ter magnezij. Ker gre za snovi, ki imajo velik vpliv na hormonsko zdravje, je zelo pomembno, da se prepričate, ali so količine omenjenih hranil v vašem telesu zadostne, nato pa po potrebi razmislite tudi o prehranskih dopolnilih.
Hormonsko zdravje v TRIDESETIH
Testosteron običajno imenujemo moški hormon, vendar to še ne pomeni, da v telesih žensk ni prisoten. Praviloma gre sicer za precej manjše količine, ki pa so vendarle nujne. Ker se začne količina testosterona v telesu po 30. letu postopoma zmanjševati, skupaj z upadanjem rastnega hormona, je lahko to tudi pri ženskah povezano z določenimi (nezaželenimi) spremembami. Ena izmed njih je zmanjševanje mišične mase, zato je zelo pomembno, da začnete v tem obdobju več pozornosti namenjati svoji prehrani.
Ključno je predvsem to, da ste pozorni na zadosten vnos beljakovin. To je obenem tudi obdobje, ko je skrajni čas za ukrepe, namenjene zmanjševanju tveganja za osteoporozo, ki je seveda nadpovprečno razširjena prav med ženskami. To pomeni, da morate paziti na to, da svojemu telesu zagotovite dovolj kalcija, hkrati pa tudi dovolj vitamina D, brez katerega se kalcij ne more absorbirati.
Zelo koristen za ženske v tridesetih, še posebno po 35. letu, pa je lahko tudi koencim Q10, ki lahko pomaga pri upočasnjevanju procesa staranja, hkrati pa je koristen tudi za ohranjanje hormonskega ravnovesja. Med drugim je pomemben za to, da lahko vaša ščitnica izloča ustrezne količine hormonov, tudi težave s ščitnico spadajo med zdravstvene tegobe, ki nadpovprečno pogosto presenetijo ženske.
Hormonsko zdravje v ŠTIRIDESETIH
Štirideseta leta so za večino žensk obdobje začetka t. i. perimenopavze. Gre za obdobje, ko postajajo menstruacije vedno redkejše, kar pomeni, da se jajčeca iz jajčnikov ne sproščajo več tako pogosto kot v zgodnejših obdobjih. Ovulacija tako ni (več) mesečni pojav, kar vpliva predvsem na količine progesterona v telesu. To je namreč hormon, ki se v večjih količinah sprošča predvsem v pričakovanju oploditve jajčeca (če se to zgodi in oseba zanosi, ostane nato raven progesterona visoka praktično do konca nosečnosti).
Tipične težave, s katerimi se spopadajo ženske v perimenopavzi oziroma v obdobju prehoda v menopavzo, so vročinski oblivi, upad libida in večje težave pri ohranjanju zdrave telesne teže. Četudi ste si lahko v mlajših letih privoščili kar precej pregreh pri prehrani, ne da bi to bistveno vplivalo na vašo težo oziroma postavo, to žal ne bo več mogoče.
Priporočamo vam več manjših obrokov na dan, pri čemer je pomembno, da so ti čim bolj hranilno uravnoteženi. Pazite torej, da bodo vsebovali zdrave vire maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin, kar bo upočasnilo absorpcijo glukoze. Skrb za to, da ne prihaja do pretiranih nihanj krvnega sladkorja, je med drugim zelo pomembna tudi za hormonsko zdravje. Posegajte po čim bolj nepredelanih živilih in pojejte čim več zelenjave. Še posebno dobra izbira so križnice (brstični ohrovt, zelje, brokoli itn.), ki pomagajo pri odstranjevanju presežkov določenih hormonov. Zelo pozitiven vpliv na hormone v tem obdobju pa imajo lahko tudi stročnice.
Hormonsko zdravje OD 50. LETA DALJE
Obdobje menopavze, torej nepreklicnega konca rodne dobe, prinaša specifične izzive. Vzdrževanje zdrave telesne teže je lahko v tem obdobju še težavnejše, pri čemer je zlasti problematično kopičenje odvečne maščobe na predelu trebuha, kar je vsaj deloma povezano z zmanjševanjem količine estrogena v telesu. Tudi maščobne celice lahko namreč proizvedejo nekaj tega hormona, zato gre za nekakšen poskus kompenzacije, ki je odgovor na zmanjšano aktivnost jajčnikov. Eden najboljših ukrepov v tem obdobju je popolna odpoved predelanim oziroma enostavnim ogljikovim hidratom. To seveda ne pomeni, da se morate odpovedati vsem živilom, ki vsebujejo omenjeno makrohranilo. Pomembno je predvsem to, da izločite testenine iz bele moke, beli kruh, beli riž ipd.
Izjemno priporočljiva skupina živil za ženske po dopolnjenem 50. letu starosti je različna zelenolistna zelenjava. Eden izmed razlogov, zaradi katerih je lahko ta v tem obdobju tako koristna, je povezan z dejstvom, da praviloma vsebuje večje količine magnezija. Gre za mineral, ki je med drugim nujen tudi za optimalno delovanje nadledvične žleze, ki postane po tem, ko se delovanje jajčnikov močno upočasni, še posebno pomembna. Obenem vam priporočamo tudi, da na svoj jedilnik pogosteje uvrstite peso in druga živila, bogata z železom. To velja zlasti za tiste ženske, ki ste šele pred kratkim dokončno izstopile iz obdobja perimenopavze. To je namreč pogosto precej burno obdobje, kar se tiče menstruacije. Nerednost, ki je značilna za perimenopavzo, sicer velikokrat pomeni predvsem to, da med posameznimi menstruacijami mine tudi več mesecev. Vendar pa lahko to občasno prekinejo tudi obdobja zelo pogostih in močnih menstruacij, pri čemer lahko vaše telo izgubi tudi precej železa. Če je za vami perimenopavza, polna tovrstnih nihanj, povezanih z menstruacijo, je torej dobro, da svojemu telesu pomagate pri obnovi zalog železa, s čimer se bo zmanjšala nevarnost za slabokrvnost.
20. maj je bil za svetovni dan čebel izbran, ker se je na ta dan leta 1734 rodil Anton Janša, slovenski čebelar, ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za čebele. Na omenjeni datum praznujejo v prvi vrsti čebelarska društva – teh je v Sloveniji dobrih 200 in združujejo okrog deset tisoč ljubiteljev čebel v 16 regijskih čebelarskih zvezah.
Med okrog deset tisoč slovenskimi čebelarji je žensk sicer bistveno manj kot moških (približno 20 odstotkov), vseeno pa je v tej svojevrstni kmetijski panogi dovolj prostora za vse, ne glede na spol ali starost – obvezna je le ljubezen do čebel in same narave.
Prav nič drugače ni v Čebelarskem društvu Radeče, ki med dobrimi štiridesetimi člani daje stanovsko zavetje in podporo tudi ženskam. Ena izmed njih je Ana Novak. Za njo je že prva okrogla obletnica v svetu čebelarjenja, svoje znanje pa z zanosom predaja naprej mlajši generaciji, v okviru čebelarskega krožka radeške osnovne šole.
Učimo se pri čebelah: pridnost bogati, pogum krepi, enotnost nas napravi močne. (slovenski pregovor)
Čebelarji v družini, panj za poročno darilo
Na področje čebelarjenja je Ano najprej pripeljala želja po sodelovanju s tem lepim, a hkrati skrivnostnim življenjem čebel, razkrije in doda, da ima v sorodstvu nekaj čebelarjev, kar je le pripomoglo k temu, da se je tudi sama opogumila in se vključila v svet teh pridnih, drobnih živali, na katerih sloni vse človeštvo.
Ker beseda teče o pripadnici nežnejšega spola v povezavi s čebelarstvom, se mi je takoj porodila misel, kako zanimiva je vzporednica med čebelo in žensko – obe sta namreč zaslužni za življenje; prva prek opraševanja, ki omogoči, da se življenje razvija naprej, in druga s tem, da v vlogi porodnice pravzaprav da življenje novemu bitju.
Pomembno vlogo je imel v Aninem življenju njen boter, ki jo je k aktivnemu čebelarjenju redno spodbujal, resda vedno le na daleč, a moralno podporo ji je vendarle nepretrgoma dajal. »Odkar imam čebele sama, pa se za nasvet večkrat obrnem na Ludvika Kosa, dolgoletnega čebelarja, prav tako iz Čebelarskega društva Radeče. On me spremlja že od začetka,« pove Ana, ki sicer z možem Tomažem in štirimi otroki živi v svibenskem zaselku Zagrad.
Posebno zanimivo je, kako se je v njihovi družini zgodba s čebelarjenjem pravzaprav aktivno začela, in sicer »pred dobrimi desetimi leti: panj s čebelami sva z možem dobila za poročno darilo«. In tako se piše čebelja pravljica družine Novak, ki z vestnim delom spremlja in skrbi za povprečno 12 čebeljih družin. Te jim omogočajo samooskrbo z medom, veliko ga porabijo kar sami, večkrat pa preprosto pride prav, ko je treba dati kaj iz rok.
Ko bo umrla zadnja čebela, človeštvo ne bo živelo več kot štiri leta. Ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi. (Albert Einstein)
Še tako drobno življenje je dragoceno in neprecenljivo
Ker Ana Novak sodeluje kot mentorica učencem čebelarskega krožka v radeški osnovni šoli, se kar samo ponuja vprašanje, kako ocenjuje pomembnost prenosa ljubezni do čebel in narave na mlajšo generacijo.
Odgovor uvodoma ponazori kar s spominom na dogodek iz domačega okolja. »Pred hišo je triletni sin zagledal čebelo, ki ni več letela, in samo zaklical: ‘Mami, mami!’ Dala sem mu jo na roko, videl je, da se malo premika. Naročil mi je, naj prinesem med. Čebela je res polizala malo medu. Opomogla si je in odletela iz sinove roke. Izraz na obrazu je povedal vse.«
»V prvi vrsti – odnos do narave, do vsega stvarstva (ne zgolj do samih čebel), se otroku lahko poda tudi prek tega. Vidimo, kako smo majhni, kako naše znanje ne gre čez modrost narave, in otroku privzgojimo držo čudenja nad vsem, kar nas obdaja. To širino želim podati tudi otrokom, kadar se srečujemo pri čebelarskem krožku.
Seveda pa s tem delom otrokom pokažemo tudi našo skrb za naravo in prihodnost, hkrati pa, da pravo delo prej ali slej obrodi sadove. V našem primeru so ti zelo sladki,« hudomušno zaključi Ana, sicer biologinja po poklicu, ki je svoje čebelarsko znanje nadgradila in je apiterapevtka I. stopnje. S tem si je razširila znanje v pridobivanju drugih čebeljih pridelkov. Sama poleg medu pridobiva še cvetni prah in propolis, občasno pa izvaja medene masaže. Pri Novakovih imajo čebelnjak ob hiši, kjer prebivajo, in so tako pravzaprav s čebelami v stiku vsak dan. Skozi pogovor gre brez sence dvoma razbrati, da se Ana zelo dobro in globoko zaveda, da nam ta drobna žuželka, ki smo ji prav Slovenci namenili poseben dan v letu, prinaša zdravje in nas uči živeti.
In za zaključek, preden se zahvalim za možnost pokukati v vaš osebni čebelarski svet, Ana, kaj vas je najbolj navdušilo ali prevzelo v povezavi s čebelami?
»Od narave se učimo. Sprejemamo dejstvo, da so nam stvari podarjene, da ne moremo vsega nadzirati in držati v rokah in da narava v nas goji občutek hvaležnosti, za vse, kar nam je dano.«
Lokalno je najboljša izbira
Prva asociacija, ki jo ima večina ljudi ob omembi čebel, je med. Vendar to cenjeno naravno sladilo in zdravilo še zdaleč ni najpomembnejša stvar, ki jo (pri)delajo ta drobna, pregovorno marljiva bitja. Mnogo bolj pomembno je opraševanje, za katero so poleg številnih drugih žuželk in vetra zaslužne tudi čebele, kajti od uspešnega opraševanja je odvisna pridelava kar tretjine vse hrane, ki jo imamo na razpolago. Toda zaradi podnebnih sprememb, bolezni, intenzivnega kmetijstva in (čezmerne ter tudi časovno žuželkam neprilagojene) uporabe pesticidov so čebele vse bolj ogrožene. Prav s tega vidika je toliko bolj ključno za posameznika, družbo in navsezadnje naš skupni planet Zemljo, da podpiramo lokalne čebelarje, ki pomagajo čebelam in jim dajejo varno zavetje, zdravila in tudi hrano, ko te primanjkuje.
Dodaten razlog, da je bolje kupovati čebelje izdelke od lokalnih čebelarjev, je še, da je živilo, ki je največkrat ponarejeno, ravno med. Zato bodimo na kozarcih pozorni na napis mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU, saj je prav v embalažah s takšno besedilno oznako lahko t. i. ponarejen med z vsega sveta. Zato tudi v primeru medu in medenih izdelkov velja: razmišljajmo in delujmo globalno, s tem ko kupujemo in podpiramo lokalno.
S pozdravom, ki druži vse čebelarje in ljubitelje čebel: NAJ MEDI!
Svet EU je danes potrdil spremembe uredbe, ki zaostrujejo pravila glede izpustov ogljikovega dioksida za težka vozila ter uvajajo nove postopne cilje za obdobje do leta 2040. EU naj bi na račun dodatnega zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida v cestnem tovornem prometu lažje dosegla podnebne cilje.
Kot so sporočili iz Bruslja, spremembe razširjajo področja uporabe obstoječe evropske uredbe, tako da bodo cilji zmanjšanja izpustov veljali za skoraj vsa nova težka vozila s certificiranimi izpusti ogljikovega dioksida, vključno z manjšimi tovornjaki, mestnimi avtobusi, avtobusi in priklopniki.
Ob tem, da nova pravila ohranjajo obstoječi cilj o 15-odstotnem zmanjšanju emisij za težka tovorna vozila, težja od 16 ton, do leta 2025, določajo tudi nekatere nove cilje.
Med temi so 45-odstotno zmanjšanje emisij od leta 2030, 65-odstotno zmanjšanje emisij od leta 2035 in 90-odstotno zmanjšanje emisij od leta 2040 za tovorna vozila s težo nad 7,5 tone, avtobuse in vozila, kot so smetarska vozila in mešalci betona.
Novi mestni avtobusi bodo morali do leta 2030 zmanjšati svoje izpuste za 90 odstotkov in do leta 2035 postati vozila povsem brez izpustov.
Danes sprejeta uredba bo objavljena v uradnem listu EU, veljati pa bo začela 20 dni po objavi. Evropska komisija bo morala učinkovitost in vplive izvajanja spremenjene uredbe pregledati najpozneje leta 2027.
Med drugim bo morala oceniti tudi možnost razvoja skupne metodologije za ocenjevanje in poročanje o emisijah ogljikovega dioksida v celotnem življenjskem ciklu težkih tovornih vozil.
Težka vozila so po navedbah Sveta EU odgovorna za več kot 25 odstotkov emisij toplogrednih plinov iz cestnega prometa v EU. Emisijski standardi za nekatera med njimi so bili prvič določeni leta 2019.
Evropska komisija je predlog za revizijo standardov emisij ogljikovih dioksidov za težka vozila predložila februarja lani. Ta revizija je sestavni del zakonodajnega paketa EU Pripravljeni na 55 (Fit for 55). Posodobljena pravila prispevajo k cilju EU, da do leta 2030 zmanjša neto emisije toplogrednih plinov za najmanj 55 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 ter da do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost.
Kabul, 12. maja – V hudourniških poplavah, ki so v minulih dneh prizadele več afganistanskih provinc, je po zadnjih podatkih umrlo več kot 300 ljudi, so v soboto sporočili iz Združenih narodov. Številne še pogrešajo, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Najbolj prizadeta je regija Severni Baglan.
Človekoljubne organizacije, ki pomagajo prizadetim, so opozorile, da se soočajo z obsežno humanitarno katastrofo. Oblasti so razglasile izredne razmere.
Samo v Severnem Baglanu je po navedbah predstavnikov ZN v poplavah umrlo najmanj 311 ljudi, uničenih je več kot 2000 hiš, poškodovanih pa več kot 2800.
O 20 smrtnih žrtvah poročajo iz province Tahar na severu države, dva človeka pa sta umrla v sosednjem Badahsanu. Prizadeti sta tudi provinci Gor in Herat na zahodu države.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ob katastrofi izrazil solidarnost s prebivalci Afganistana in izrazil sožalje družinam žrtev. ZN sodelujejo s talibanskimi oblastmi pri zagotavljanju pomoči.
Tudi Mednarodni reševalni odbor za Afganistan pripravlja pomoč. Kot so zapisali ob tem, bi morale poplave delovati kot opomin za svetovne voditelje in donatorje opominja, naj ne pozabijo na državo, ki jo desetletja uničujejo konflikti in pestijo naravne nesreče.
Poplave naj bi bile posledica močnih sezonskih padavin, razdejanje v Afganistanu pa povzročajo že od sredine aprila.
Afganistan, ena najrevnejših držav na svetu, med tistimi državami, ki bodo predvidoma najbolj čutile posledice podnebnih sprememb, navaja AFP.
Nedavno je Darja Lovšin izdala svojo novo, že peto kuharsko knjigo z naslovom Diabetična kulinarika. Kot dolgoletna urednica revije Dita in ustanoviteljica Zavoda Diabetes je velik del svojega življenja posvetila izobraževanju ljudi o diabetesu – tako tistih, ki so že zboleli, kot tudi tistih, ki lahko še pravočasno ukrepajo in se bolezni izognejo.
Število oseb z ugotovljeno sladkorno boleznijo vsako leto narašča, zato je povezava diabetes in hrana še toliko bolj aktualna. Najpogostejši je diabetes tipa 2. V Sloveniji je bilo leta 2020 število obolelih za diabetesom ocenjeno na 173.846 ljudi ali 8,3 odstotka. Strokovne ocene kažejo, da je ta številka še višja in da ima kar 20 odstotkov odraslega prebivalstva sladkorno bolezen. Približno ena tretjina diabetesa ni diagnosticiranega, kar zelo ogroža zdravje prizadetih.
Ali bi lahko rekli, da diabetes postaja globalna epidemija?
Seveda, prva organizacija, ki je diabetes uradno razglasila za epidemijo je bill leta 1994 ameriški Center za nadzor bolezni/CDC, sledila je Svetovna zdravstvena organizacija, o diabetesu kot epidemiji pa so leta 2015 spregovorili celo v Združenih narodihi. Takrat so svetovni dan zdravja posvetili diabetesu in pozvali ves svet k preprečevanju.
Vendar je kljub temu sladkorna bolezen v porastu po vsem svetu, pri čemer je razširjenost pri odraslih leta 2017 znašala 8,8 odstotkov svetovnega prebivalstva. V skupnih številkah to odraža populacijo 425 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo po vsem svetu, z oceno povečanja na 629 milijonov do leta 2045. Globalna razširjenost sladkorne bolezni med starejšim prebivalstvom znaša kar 20 odstotkov, pri čemer gre za bolezen, ki bi jo lahko v večini primerov preprečili.
Je diabetesa več pri moških ali ženskah?
Diabetesa je največ med ljudmi, ki so predebeli, premalo telesno aktivni in imajo bolezen v družini. V okviru nacionalne kampanje Bodi odličnjak smo v zavodu Diabetes s podporo ministrstva za zdravje razvili diabetes test, ki je dostopen na diabetes-test.si, kjer lahko vsakdo v udobju svoje dnevne sobe preveri svojo ogroženost. Bistveno je ukrepati že v fazi prediabetesa, ko bolezen še ni diagnosticirana,.se pa že dela škoda na drobnem ožilju. Glede moških pa naj opozorim, da so zgotovo ogrožena ciljna skupina, ker neradi stopijo do zdravnika, zato je tudi bolezen prepozno odkrita. Ko pa že imajo diagnozo, jo podcenjujejo. Zato smo veseli, da je v našo kampanjo vstopila Nogometna zveza Slovenije, s pomočjo katere bolje dosegamo tudi moške. Nanje smo mislili tudi, ko smo podpisali partnersko pogodbo s Petrolom, kjer pred svetovnim dnevom diabetesa dajejo obiskovalcem njihovih bencinskih servisov po vsej Sloveniji na voljo brezplačne izvode časnika Diabetes. Kaj takega ni nikjer na svetu.
Kaj najbolj vpliva na porast diabetesa? Vemo, da so med vzroki za nastanek bolezni tudi življenski slog, neaktivnost ter stres.
Ko govorimo o dejavnikih tveganja, vse preveč pozabljamo, da je za širjenje kroničnih nenalezljivih bolezni, med katerimi je diabetes na prvem mestu (sledijo srčno-žilne, rak in KOPB), največji dejavnik tveganja slab življenjski položaj in nižja izobrazba, ko ljudje nimajo ne časa, ne volje, da bi gojili zdrav življenjski slog. Sicer pa je največji dejavniki tveganja za to hudo bolezen, ki na koncu razsuje ves organizem previsoka telesna teža s premalo gibanja. Sumo borci, denimo, nimajo diabetesa, pa pojedo osem tisoč kalorij na dan, vendar jih z gibanjem tudi porabijo.
Kateri so najpomembnejši preventivni ukrepi, s katerimi lahko preprečujemo, da bi zboleli za diabetesom? Koliko lahko naredimo z manjšimi spremembami na našem jedilniku?
V resnici lahko naredimo največ le, če se z vsem srcem odločimo za zdravje. K temu pa gotovo pripomore podatek, da je diabetes tesno povezan s srčnim infarktom, možgansko kapjo in odpovedjo ledvic. Kdo pri zdravi pameti pa si želi trikrat tedensko na zamenjavo krvi samo zato, ker se ni mogel upreti prevelikim porcijam in sedenju pred televizorjem ali računalnikom. Sama stavim na 10.000 korakov dnevno, začnem pa že zjutraj z nordisko hojo, od česar nekaj odnese tudi moja psička Meri. Gibanje v naravi, na svežem zraku je preventivni ukrep, ki naravnost osrečuje. Ne pristajajmo na to, da nimamo časa, to je logika hrematističnega prepričevanja, da moramo delati kot zmešani, pri tem pa najbolj bogati 1 odstotek miljarderske elite.
Koliko je medicina pri obvladovanju sladkorne bolezni v zadnjih letih napredovala?
Seveda je medicina, pa tudi farmacija zelo napredovala, zlasti pri zdravljenju diabetesa tipa 1, kjer so za otroke, med katerimi se ta avtoimuna bolezen izredno širi, inzulinske črpalke pri nas zagotovljenje. S tem se lahko pohvali le malo držav na svetu. Je pa treba vedeti, da je diabetesa tipa 1 relativno malo, saj prevladuje tip 2 z več kot 95 odstotki primerov. Naj omenim še najnovejša zdravila, ki dobro uravnavajo krvni sladkor in telesno težo, denimo Ozempic, ki ga za sladkorne bolenike celo zmanjkuje, ker so z njim začeli hujšati bogataši, ki si to lahko privoščijo.V primerjavi s prekuhavanjem injekcijskih igel za vbrizgavanje inzulina so inzulinske črpalke izjemen napredek, a tudi tisto obdobje, ki se ga še spominjajo nekateri še živeči bolniki, je bilo velik napredek v primerjavi s tem, da pred letom 1921 sploh še ni bilo inzulina. Odkrila sta ga zdravnik Charles Banting in kemik George Best, za kar so podelili prvemu Nobelovo nagrado, ker je on dal zdravilo bolniku. To je zgodovinska krivica, ki spremlja eno največjih medicinskih odkritij.
K obvladovanju sladkorne bolezni zelo pripomore merilnik krvnega sladkorja, ti so prišli v rutinsko uporabo po letu 1995, ko smo začeli izdajati revijo Dita. Prav proizvajalci merilnikov so z oglaševanjem v reviji veliko pripomogli k ozaveščanju prebivalstva. Na te lepe čase lahko danes kar pozabimo.
Fotografije: Gregor Hvastja
Katerim živilom se bolniki s sladkorno boleznijo najtežje odrečejo?
Najtežje je tistim, ki imajo radi kruh in krompir, ker so to osnovna živila, hkrati pa tudi tista, ki najbolj dvignejo krvni sladkor. Težko se je odreči tudi sladkarijam, vendar se je v mojih kuharicah nabralo že kar precej odličnih receptov za sladice po diabetično. Med njimi seveda ni potice, ker vsebuje preveč moke, so pa mafini, sadni zavitki, pečena kaša s sezonskim sadjem ali kakšni želeji: okusni in skombinirani tako, da ne vplivajo preveč na glikemijo.
Kako naj se nekdo, ki mu je bila diagnosticirana sladkorna bolezen, loti načrtovanja svojega jedilnika?
V hladilniku naj bo vselej kakšna kuhana kaša, s katero lahko obogati juhe in solate, ali pa jo pripravi z gobami, bučkami in drugo zelenjavo. Leča, čičerika, fižol in grah so za diabetike zelo primerni, ker vsebujejo težje razgradljivi škrob, kar pomeni, da zavirajo rast krvnega sladkorja po obroku. Iz vseh teh živil se da pripraviti tudi dobro diabetično malico za s seboj v službo.Idej je res veliko tudi v mojih kuharicah, zato priporočam, da si kakšno omislijo, saj so recepti raznoliki in enostavnih receptih, tako da lahko po njih kuha tudi navdahnjen začetnik. Recepte objavljamo tudi v naši reviji Dita, ki izide na dva meseca.
Darja Lovšin z novo knjigo Diabetična Kulinarika
Že v uvodu vaše knjige Diabetična kulinarika lahko preberemo, da so vam blizu naše tradicionalne, domorodne jedi, v prvi vrsti kaše. Na kakšen način ste se lotili priprave receptov in kakšno je bilo vaše vodilo pri ustvarjanju kuharske knjige?
Tokrat sem se posvetila naši osnovni hrani, torej ogljikovim hidratom, ki jih lahko dnevno pojemo do 60 odstotkov, kajti iz njih dobimo energijo. Kako torej pripraviti riž, krompir, polento, rezance itd. tako, da bo krvni sladkor čim manj divjal, saj so ravno skoki krvnega sladkorja po obroku zelo nevarni. V veliko pomoč pri sestavljanju obrokov so zelenjava in stročnice, ki z vlakninami blažijo rast glukoze.
Rada rečem, da je moja zadnja kuharica lokal patriotska, saj sem se z njo priklonila hrani naših prednikov, preden smo iz Amerike dobili krompir in koruzo. Ker pa pri diabetes ni prepovedane hrane, so v kuharici tudi krompirjeve zloženke in popečena koruza po diabetično.
Če je nekaj dobro in koristno za diabetike, to velja tudi za vse ostale?
Res je, že v moj Veliki kuharski Vodnik za diabetike, ki je izšel leta 2007 sem zapislala, da je namenjen diabetikom in – ostalemu sorodstvu. Če bi vsi jedli tako, kot priporočamo diabetikom, bi bili bolj zdravi.
Živimo v časih, ko nam pogosto zmanjkuje časa za pripravo klasičnih jedi in ljudje pogosto posegajo po predelani in hitri hrani. V zadnjem času se celo omenjajo pogrevalnice hrane in ne več klasične kuhinje, ki so bile pri nas vedno srce vsakega doma. Ali se lahko vsakdo izmed nas organizira, da ima vsak dan vsaj en doma topel obrok, pripravljen v domači kuhinji?
Ogorčena sem nad idejo Iva Boskarola, ki bi v okolici Ljubljane rad zgradil stolpnice s pogrevalnicami. Zamisel, da ljudje v prihodnosti ne bodo imeli časa za kuhanje, je hrematistična, to je zadnja stopnja kapitalizma, ko se tudi pretvarjajo ne več, da jim gre za dobro ljudi. Kuhinja je bila vedno srce slovenskega doma in hrana, za katero veš od kod izhaja, je tista, ki zagotavlja zdravje, ne pa na pol pripravljena zmrznjena, ki jo porineš v mikrovalovko. Tako delajo v Ameriki, kjer so najbolj debeli in najbolj bolni v svetovnem merilu, diabetikov imajo že blizu 40 milijonov. Slovenija je sama sebi najboljši vzor, ponosna pa sem na to, da smo z majhno ekipo pri reviji Dita uspeli ozavestiti veliko ljudi o tem, da nam zdravje enostavno pripada.
Bi nam za konec zaupali še kakšen recept iz vaše knjige ?
Hruškov zavitek
Za sadni zavitek potrebujemo relativno malo moke, zato je za diabetike bolj primeren od potice ali biskvitov. Uporabimo nekalorično sladilo eritritol, ki ne dviguje krvnega sladkorja in sezonsko sadje.
Za 18 kosov potrebujemo:
Vlečeno testo:
25 dag moke
ščepec soli
curek olja
toplo vodo po potrebi
Za nadev:
3 hruške
2 žlici eritritola
2 žlici olja
10 dag skute
2 žlici kisle smetane
naribano limonino lupinico
2 stroka kardamoma
5 dag masla
Priprava:
Zgnetemo testo iz moke, olja, vode in soli, biti mora povsem gladko in voljno in ga damo za 1 uro pokritega počivat na toplo. Testo na pomokanem prtu raztegnemo, pokapljamo z oljem in z dlanjo pomažemo, namažemo s kislo smetano, potresemo s skuto in z narezanimi hruškami in posujemo z eritritolom, naribano limonino lupinico in strtim kardamomom. S pomočjo prta testo zvijemo, prerežemo na pol in damo v namaščen pekač. Po vrhu potresemo s koščki masla. Pečemo v ogreti pečici pri 180 o C 40 minut. Pečen zavitek poškropimo z mrzlo vodo, da bo skorja hrustljava.
GLIKEMIČNA OBREMENITEV: srednje visoka /dve žlici)
Na Savi Dolinki se je na območju Jesenic in Žirovnice v teh dneh pojavil velik temen madež, ki je povzročil skrbi med občani. Kot so po analizi vzorca vode ugotovili strokovnjaki, gre za namnožene planktonske dinofitske alge. Ob tem so pojasnili, da gre za naraven pojav, ki ne predstavlja grožnje za zdravje ljudi in živali.
Poveljnik civilne zaščite občine Jesenice Igor Arh je bil o temnem madežu na reki Savi obveščen v nedeljo prek regijskega centra za obveščanje Kranj. O pojavu je obvestil javno službo za varstvo voda VGP Drava Ptuj, po navodilu katere so jeseniški poklicni gasilci odvzeli vzorec vode za laboratorijsko analizo. To so danes opravili strokovnjaki Agencije RS za okolje v laboratoriju na Bledu, na svojih spletnih straneh sporoča Občina Jesenice.
Poročilo mikroskopskega pregleda v laboratoriju potrjuje, da so se zaradi podaljšanega zadrževalnega časa vode v akumulaciji Hidroelektrarne Moste namnožile planktonske dinofitske alge. Ob rezultatih analize vode so na VGP Drava Ptuj poudarili, da je dogodek posledica naravnega pojava, ki so ga v preteklosti že zabeležili. Take alge so se namreč po njihovih navedbah pojavile že konec maja 2016 in ne predstavljajo grožnje za zdravje ljudi in živali.
Jeseniški gasilci pa v nedeljo niso le odvzeli vzorca vode na območju med kampom Perun in jezom Hidroelektrarne Moste, kjer se je pojavil temni madež, temveč so pregledali tudi reko in obrežje. Pozorni so bili predvsem na možna uhajanja nevarnih, bioloških ali kemičnih snovi v reko.
Poveljnik civilne zaščite je o dogodku obvestil tudi vodstvo družbe Sij Acroni. V podjetju so nato opravili pregled tovarniških iztokov zaradi morebitnega odtekanja v reko. Arh je glede povečane motnosti vode govoril tudi s predstavniki Ribiške družine Jesenice, ki pa so že sami ugotovili povečano motnost vode zaradi rasti alg.
Na Občini Jesenice pozivajo ljudi, ki opazijo podobne pojave v naravi, naj pokličejo na število 112, saj bodo pristojni le na ta način lahko hitro preverili, ali gre za onesnaženje ali ne.
Podoben madež na jezu Hidroelektrarne Moste je že maja 2016 povzročil precejšnjo zaskrbljenost med ljudmi. Takrat so morebitno onesnaženje reke z nevarnimi snovmi preiskovali tudi gorenjski kriminalisti ter Inšpekcija za okolje in naravo v Kranju. Vendar je tudi takrat analiza vode pokazala, da v reki ni bilo nevarnih snovi in da je spremembo barve vode povzročil naraven pojav.
Naravni pripravki niso vedno varni; lahko škodujejo koristnim žuželkam in mikroorganizmom v tleh.
Uporaba naravnih sredstev je učinkovita le ob pravilnem času in pogojih, kot so temperatura in vlaga.
Biotični pripravki z živimi organizmi, kot so glivice in bakterije, delujejo preventivno in zahtevajo ustrezno uporabo.
Vsi si želimo, da bi bilo na vrtu čim manj škodljivcev. Žal pa številni menijo, da je edina rešitev uporaba sredstev za varstvo rastlin. Pri tem prevladuje mnenje, da ekološki, biološki … pripravki ne škodijo, a ni povsem tako.
Lahko naravni, ekološki pripravki tudi škodijo naravi?
Da! Naravni ekološki pripravki so lahko za naravo prav tako škodljivi kot kemični. Obstaja pa ena velika razlika. Kemična sredstva za varstvo rastlin so narejena iz različnih kemičnih snovi, pri katerih je običajno le majhen delež aktivne snovi. Vse ostalo so veziva, stabilizatorji, da sredstva delujejo tako, kot si želimo. Kemični pripravki so stabilnejši, delujejo dalj časa, posebej tisti, ki jim rečemo sistemični. Ti prodrejo v notranjost rastline in se porazdelijo po njej, zato se razgrajujejo dalj časa. Tudi te pripravke sonce, temperatura in rastlina sčasoma razgradi, a so pogosto tudi razgrajeni produkti še vedno nevarni za naravo in tudi nas.
Prav tako se večina ne zaveda, da ta sredstva za naše zdravje niso nevarna samo, če jih zaužijemo, pogosto jih več dobimo preko kože (rokavice pri uporabi) ali preko dihal, ko jih mešamo in uporabljamo, zato je potrebna maska na ustih in nosu. Prav tako je nujno, da si po tretiranju oblačila slečemo in jih damo v pranje ter jih ne nosimo ponovno. Koža je naš največji organ in preko nje sprejemamo številne nezaželene snovi, ob tretiranju recimo gostih, visokih nasadov, tudi sredstva za varstvo rastlin.
Pisan vrt je zdrav vrt, žametnice sicer niso primerne tam, kjer so težava polži, a namesto njih lahko vedno sadite ognjič.
Ekološki pripravki so naravnega izvora, zato sta v ekološki pridelavi dovoljena tudi baker in žveplo ter njuni pripravki. Najpogosteje so to izvlečki različnih rastlin (dalmatinski bolhač, česen, timijan, soja …), lahko so posebne gline (diatomejska glina …), lahko so to celo živa bitja, kot so koristne (entomopatogene) glivice, bakterije, ogorčice itn., najdemo pa še kaj drugega, kar rastline okrepi, deluje odvračalno ali varovalno za naše rastline in je naravnega izvora. Vsi ti pripravki so seveda varni za uporabnika in naravo. Vendar je potrebno opozoriti, da delujejo običajno zelo na široko in niso specifični za posamezne škodljive žuželke. Če so v trenutku tretiranja prisotne na rastlinah koristne žuželke, kot so čebele, so zanje prav tako nevarni. Druga njihova slabost pa je, da na soncu njihovo delovanje zelo hitro poneha, včasih jih že v uri ali dveh sončni žarki razgradijo.
Razgrajeni produkti so pa so za naravo neškodljivi. To je njihova največja prednost. Zato jih moramo uporabiti po sončnem zahodu, še bolje tik pred temo ali celo ponoči, pri čemer pa mora poleti temperatura pasti pod 30 °C, spomladi pa mora biti nad 10 °C. Vedno je potrebno paziti, da pod sadnim drevjem ali trto ni cvetočih rastlin oziroma jih je potrebno pokositi, kadar uporabljamo naravne insekticide, kot so izvlečki rabarbare, vratiča ali pelinov čaj. Na to številni pozabljajo. Prav tako naravnih, predvsem močnih fungicidov, kot so žajbljev čaj, pripravek iz sode bikarbone in še številni drugi, ne smemo uporabljati prepogosto. Vedno se nekaj pripravka scedi tudi na tla, tam pa škodi številnim koristnim mikroorganizmom, ki v tleh pomagajo našim rastlinam.
Gosenice so ob določenih letih zoprni obiskovalci vrtov. Bacillus thurigensis jih odlično obvladuje brez nevarsnoti za druga živa bitja v okolju.
Posebnosti biotičnih pripravkov
Biotični pripravki so še dodatno nekaj posebnega. To so pripravki, kjer z namenom varstva rastlin uporabimo žive organizme. Lahko so koristne žuželke, ki se kupijo tudi kot komercialni pripravki. Te so trenutno za vrtičkarje nekoliko težje dostopne. Prav vsak pa lahko kupi nekatere koristne bakterije in glivice, saj se prodajajo kot komercialni pripravki v vseh bolje založenih trgovinah s sredstvi za varstvo rastlin. Imajo komercialna imena in pogosto niti ne vemo, da gre za glivice ali bakterije. Prav tako pa se pri nas že dobijo tudi entomopatogene (koristne) ogorčice, ki jih uporabljamo za varstvo rastlin pred škodljivimi muhami, resarji, strunami, bramorji, brazdastim trsnim rilčkarjem in še čim. V tujini je njihova uporaba še širša.
Kratek opis
Tem živim organizmom moramo zagotoviti ustrezne pogoje, da opravijo svoje delo.
Pripravki, ki vsebujejo koristne glivice ali bakterije, delujejo skoraj vedno preventivno. To pomeni, da jih moramo uporabiti takoj, ko opazimo prve znake bolezni. Danes lahko v trgovinah za namene varstva vrtnin kupite glivice, ki preprečujejo razvoj pepelastih plesni, cvetne monilje, črne listne pegavosti in sive plesni, prav tako pa imamo na voljo biotični pripravek, ki uničuje ali vsaj zmanjšuje število strun v zemlji. Dobro deluje tudi proti bramorjem. Te pripravke vedno uporabljamo pri zmernih temperaturah, zaželena je visoka zračna vlaga, da dobro delujejo. Ne sme pa biti prehladno ali prevroče, najbolje je izbrati dan po dežju. Posebej pozorni bodite pri glivici, ki jo uporabljamo za boj proti strunam, saj mora biti za njeno uporaba zemlja mokra. Še enkrat poudarjam, uporabljamo jih dolgo po sončnem zahodu. Zelo smiselno je, da tretiranje ponovimo po 7 dnevih.
Glivice, ki jih danes lahko kupimo in jih uporabljamo za varstvo rastlin, so pri nas prisotne tudi v naravi, a jih je premalo. Te glivice so: Clonostachys rosea, tudi Gliocladium catenulatum (Prestop), ki se uporablja za preprečevanje padavice sadik oziroma nekaterih gliv, ki jo povzročajo. Prav tako se lahko v svetu v ta namen kupijo glivice iz skupine Trichoderma (Xilon), ki je pri nas dovoljena samo za pridelovanje koruze, soje in sončnic. Pri nas je sicer že bil pripravek, ki smo ga lahko uporabljali za pridelovanje sadik zelenjadnic. Že kar nekaj let je pri nas v prodaji gliva Ampelomyces quisqualis (AQ-10), ki uspešno zavira razvoj pepelaste plesni. Prav tako je rešitev za številne težave s škodljivci v zemlji, kot so strune, ličinke majskega hrošča pa celo nadzemni listni škodljivci, kot so resarji, pršice in rastlinjakov ščitkar, to je Beauveria bassiana (Naturalis). Vse te glive so dostopne prav vsakemu. A jih z nepravilno uporabo lahko uničimo, še preden začnejo opravljati svoje koristno delo.
Pepelasta plesen ima prav tkao sovražno glivico, ki jo lahko kupite in uporabite.
Potem pa imamo v trgovinah na voljo še celo vrsto koristnih bakterij, naj omenim samo dve, ki lahko veliko pomagata pri delu na vrtu. Obe sta iz rodu Bacillus, prva je B. amyloliquefaciens (RastiP, Serenade, Amyllo), ki dobro deluje na sive in bele plesni, tudi na nekatere črne pegavosti, dobi pa se tudi v zelo majhnih količinah, za deset litrov vode. Pomembna je pri pridelavi sadik pa tudi česna in čebule, ki v zadnjih letih rada gnijeta. Druga pa je B. thurigensis (Lepinox, Agree), za katero ste verjetno že slišali, saj je odlična za zatiranje vseh vrst gosenic, najbolj prav vam bo verjetno prišla pri pridelavi kapusnic, saj deluje tudi na gosenice kapusovega molja, pa v jeseni, ko plodovke rada napade koruzna vešča oz. njene gosenice.
Vse te pripravke uporabljamo z večjo količino vode in predvsem, ko neha biti vroče oz. spomladi; na prostem šele, ko se ogreje vsaj nad 10 oC. Prav tako je zaželena vlaga, torej namakanje po uporabi.
Entomopatogene ogorčice so prav poseben tip živih bitij. Imajo pa podobne zahteve. Zemlja mora biti mokra, ko jih nanašamo. Prav tako ne sme biti prevroče ali prehladno. Nujno je tudi, da jih nanesemo zvečer tik pred temo. Tretiranje običajno ponovimo po treh do štirih tednih. Še ena posebnost uporabe entomopatogenih ogorčic je, da jih ne boste mogli kupiti v trgovinah, čeprav v nekaterih zbirajo naročila zanje. Najbolje je na spletu poiskati ustrezno telefonsko številko, jih naročiti in čim prej tudi uporabiti.
Kapucinko bi jaz vedno sadila ob paradižniku in krompirju.
Danes še ne moremo kupiti koristnih žuželk, lahko pa jih privabimo na vrt iz narave.
Kako jih privabimo? Prvi pogoj je, da zdaj, ko je veliko rastlin ušivih, ne pobijemo prav vseh uši z insekticidi. Na kakšni rastlini jih poskusite odstraniti ročno, tako da jih z rokavico preprosto stisnete. Z vrtnic jih na primer lahko odstranite s curki vode. Koristne žuželke pridejo na vrt samo, če so na njem tudi njihovi gostitelji oz. njihova hrana. Če pa spomladi z insekticidi uničimo vse uši, bo trajalo kar dolgo, da se bodo pojavile tudi koristne žuželke. Torej naj spomladi na vrtu ostane vedno nekje v kotu tudi nekaj ušivih rastlin, kakšen grm, morda koprive, poleti kamilice …; uši so zelo različne in specifične, s kamilice ali koprive se na primer ne bodo naselile na vrtninah. Bodo pa vaba za vse koristne žuželke.
Večina koristnih žuželk se prehranjuje z medičino in cvetnim prahom, z žuželkami pa le njihove ličinke. Nekatere pa zaležejo jajčeca v škodljivce. Torej naj bo na zelenjavnem vrtu pa tudi ob rastlinjaku, visoki gredi in sadnem drevju čim več dišečih in cvetočih rastlin. Dišanje številnih zelišč bo hkrati škodljivce tudi zmedlo, jim preprečilo, da najdejo svoje gostiteljske rastline ali pa odvrnilo od namere, da zaležejo jajčeca. Okoli drevja ne kosite, puščajte tam vse, kar cveti. Ali pa cvetoče rastline celo posejte.
Ob vrtu in na njem naj raste čim več cvetja
Vrt naj bo cvetoč in dišeč
Zelene barve večina teh žuželk sploh ne zazna. Na vrtu naj bo čim več rumenih, oranžnih in rdečih barv, seveda pa pride prav vsako zelišče in cvetlica.
Na prvem mestu so zagotovo ognjič, žametnica in kapucinka. A poleg njih so izredno privlačne in koristne tudi številne kobulnice. Tudi korenček, če kakšen zacveti, naj kar ostane na vrtu. Poleg njega pa hitro in dolgo cveti komarček in sladki komarček, tudi koper, kumina in janež opravljajo svojo koristno vlogo.
Med zelišči je seveda na prvem mestu bazilika, danes dobite sadike številnih, nekoliko različno dišečih bazilik. Vse so koristne, na hladno in vlažno vreme pa je najbolj odporna grmičasta bazilika. To je tista, ki jo najpogosteje sadimo v okrasna korita kot strukturno rastlino. Pa še čebelarji vam bodo hvaležni, saj so čebele, ki se pasejo na cvetoči baziliki, bolj zdrave.
Poleg bazilike naj omenim kamilico. Ta zelo uspešno odganja škodljivce stran od kapusnic, zelja, cvetače …, njenega vonja ne marajo metulji, zato je gosenic na njih zelo malo. Prav tako se počasneje razmnožuje zoprni bolhač. Sicer so res rade na njih tudi uši, a ni razloga za paniko. Gre za kamilično uš, ki ne gre na druge vrtnine. Ker pa je prisotna, bodo za njo na vrt prišle tudi pikapolonice, saj jih vedno najdemo na kamilicah. Njihove ličinke bodo potem pospravile škodljivce tudi na drugih vrtnih rastlinah.
Koristna so prav vsa zelišča, zato naj jih bo na vrtu in ob njem čim več.
Za konec pa naj vas opozorim, da poleg hrane vsa živa bitja, tudi koristne žuželke, potrebujejo vodo. Ptičje kopeli z vodo naj bodo prisotne tudi na zelenjavnem vrtu. Poleg ptičev bodo tam vodo našle tudi žuželke. Postavitev zdaj tako popularnih hotelov za koristne žuželke je tudi smiselna, a morajo biti postavljeni v senci in v zavetju, ne kar tako, na prostem, izpostavljeni vetru, soncu in dežju. Lahko jih varuje vrtna ograja, živa meja ali kakšno drevo. Preprosto lahko nekam postavite kup opek z luknjami, stare štore, naluknjate s svedri. Prav tako lahko nekje v kotu pustite kupe vej, listja in slame. Ravno prejšnji teden mi je kolegica povedala, koliko pikapolonic je prezimovalo v takem kupu pri njej. Narava dobro skrbi za svoje otroke, tudi za naše vrtnine. Le pomagati ji moramo sami. Upamo, da se bo zdaj le začelo nekoliko toplejše vreme, ker pa so rastline zaradi mraza trenutno nekoliko oslabljene, bodite nanje bolj pozorni. Naravni pripravki delujejo samo na začetku težav.
Izbrati ekološko pridelano hrano prinaša koristi tako za nas ljudi kot za naše okolje. Prednosti ekološke pridelave so, da le-ta zagotavlja visokokakovostno hrano z bogato prehransko vrednostjo, poleg tega pa ekološki način pridelave spoštuje naravne življenjske cikle, minimizira človekov vpliv na okolje in najbolj vpliva na trajnostno gospodarjenje z neobnovljivimi naravnimi viri.
Pri ekološkem načinu kmetovanja je prepovedana uporaba lahko topnih mineralnih gnojil, kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov), gensko spremenjenih organizmov in proizvodov, pridobljenih iz teh organizmov, ter različnih regulatorjev rasti. Ostankov teh snovi v pridelkih ali živilih zato ni mogoče pričakovati.
Ekološko kmetijstvo tudi najbolj vpliva na trajnostno gospodarjenje z neobnovljivimi naravnimi viri ter uveljavljanje načela dobrobiti živali oziroma živalskim vrstam in pasmam prilagojeno rejo.
V skrbi za zagotavljanje široke ponudbe izdelkov ekološkega izvora v Mercatorju ponujajo tudi izdelke lastne blagovne znamke Bio Zone. Na voljo je več kot 100 izdelkov, ki so primerni za različne življenjske stile in potrebe: od zelo kakovostnih mlečnih izdelkov do rastlinskih izdelkov, primernih tudi za vegane. Posebno pozornost posvečajo tudi izvoru izdelkov.
Izdelki iz ekološke pridelave so pod strogim nadzorom. Posebej so zato v Mercatorju ponosni na njihovo sveže nehomogenizirano pasterizirano bio mleko iz Posočja, ki si je prislužilo naziv »zmagovalec testa« Zveze potrošnikov Slovenije.
Poleg bio izdelkov so v svojo ponudbo vpeljali tudi izdelke brez laktoze Free Zone, za vse ki morajo ali želijo iz svoje prehrane izločiti laktozo.
Društvo AETP je danes zagnalo novo kampanjo Slovenija proti kletkam, s katero se zavzema za opustitev reje kokoši nesnic in svinj v kletkah. Del kampanje je tudi peticija, ki od vlade zahteva prepoved kletk na zakonodajni ravni. Ankete javnega mnenja po navedbah društva potrjujejo, da je večina Slovencev proti uporabi kletk v živinoreji.
“Več 100.000 kokoši nesnic v Sloveniji biva v kletkah oz. v baterijski reji, kjer ima kokoš na voljo uporabno površino v velikosti papirja A4. Kokoši zaradi prisilnega bivanja na tako omejeni žičnati površini doživljajo psihično in fizično trpljenje,” so ob začetku kampanje zapisali v društvu AETP.
Opozorili so tudi na razmere svinj v kletkah. “Matere svinje preživijo v izjemno omejujočih kletkah približno eno tretjino svojega življenja. Vkleščene v kletkah ali omejene na stojišča lahko naredijo zgolj korak naprej ali nazaj, obrniti se ne morejo,” so zapisali.
Oboje je po opozorilih društva standardna praksa reje v Sloveniji.
Ankete javnega mnenja po njihovih navedbah potrjujejo, da je večina prebivalcev Slovenije proti uporabi kletk v živinoreji. Iz lanske ankete Eurobarometra izhaja, da je 95 odstotkov Slovencev proti uporabi kletk v živinoreji, medtem ko je v EU takšnih 89 odstotkov.
“A večina ljudi ne ve, kako razširjen je takšen način kmetovanja v Sloveniji,” so izpostavili v AETP. Kampanja Slovenija proti kletkam je namenjena tako izobraževanju javnosti kot tudi pritisku na vlado, da prakse reje v kletkah opusti na podlagi znanstvenega konsenza o vplivu kletk na dobrobit svinj in kokoši, so sporočili.
“Zelo jasno je, da živali v kletkah trpijo. Svinje in kokoši v natiščanih kletkah doživljajo stres, bolečino, strah, nelagodje in frustracijo, ker je njihovo gibanje močno omejeno, avtonomija pa popolnoma odzveta. In tega ne pravimo le mi zaščitniki živali in nasploh zdrava kmečka logika, ampak je takšno tudi uradno in avtoritativno mnenje Evropske agencije za varno hrano,” je dejal predsednik društva AETP Samo Curk.
Peticija kampanje Slovenija proti kletkam zahteva, da se reja živali v kletkah prepove na ravni države. “Država je tista, ki s svojo zakonodajo omogoča rejo v majhnih kletkah. In prav tako je država edina, ki ima moč, da dvigne minimalni standard reje na nekaj manj nevzdržnega za vse te živali, ki so ujete v sistem industrijske reje,” so Curka še povzeli v sporočilu za javnost.
