Prijava
Kakovostno spanje je izredno pomembno za utrjevanje spominov. Ljudje, ki imajo zelo dober spomin, so običajno obenem tudi ljudje, ki precej časa posvetijo spanju, še pred tem pa dobri spalni higieni. Za to, da se spomini zares »uskladiščijo«, pa naj bi bile še posebej pomembne tiste faze spanja, med katerimi sanjamo …
Najbolj intenzivne sanje se zvrstijo med t. i. REM-fazami spanja
Ugotovitve o povezanosti spomina in spanja so se začele pojavljati že pred približno stotimi leti. Tovrstne povezave ne obstajajo le pri ljudeh, ampak tudi pri mnogih drugih živalskih vrstah, predvsem pri sesalcih. Raziskovalci sicer sprva niso vedeli, kateri mehanizem v možganih je tisti, ki je odločilen za utrjevanje spominov med spanjem. Prelomno odkritje na tem področju je predstavljala leta 1957 objavljena študija, pod katero sta se podpisala William Dement in Nathaniel Kleitman. Raziskovalca sta namreč odkrila, da so naše sanje najbolj izrazite med t. i. REM-fazo. Gre za kratico, ki se nanaša na angleški izraz »rapid eye movement«, saj je za REM-fazo najbolj značilno prav hitro premikanje oči oziroma očesnih zrkel.
Če spimo 7–8 ur na noč, to pomeni, da se zvrstijo približno od tri do štiri faze REM. Krajši ko je čas spanja, manj teh faz vključuje naše spanje, posledično pa to pomeni tudi manj priložnosti za intenzivne sanje. Ob tem je pomembno tudi to, da se delež spanja, ki ga predstavlja REM-faza, z leti zmanjšuje. Pri novorojenčkih predstavlja faza REM kar približno 80 odstotkov spanja, postopoma pa se ta delež vse bolj zmanjšuje (pri odrasli osebi lahko pade tudi na zgolj 25 odstotkov).
REM-faza pomembna za specifične nevrone, ki nastajajo v hipokampusu
Študija, ki je bila leta 2016 objavljena v reviji Science, je ponudila dokaze za to, da je za konsolidacijo spominov nujno predvsem specifično tetraritmično možgansko valovanje med REM-fazo. Letos objavljena študija, pod katero so se podpisali raziskovalci z dveh japonskih univerz, pa je prinesla dodatne uvide v to, kaj natančno je tisto, zaradi česar je REM-faza tako pomembna za utrjevanje spominov. Gre za študijo, ki je bila objavljena v reviji Neuron, glede na ugotovitve znanstvenikov pa naj bi imeli ključno vlogo posebni nevroni v hipokamusu, ki nastajajo med nevrogenezo v odrasli dobi.
Nevrogeneza (tj. proces nastajanja novih nevronov v možganih) lahko v hipokampusu pri večini sesalcev poteka praktično vse življenje. Vendar pa doslej praktično nismo imeli informacij o tem, kako nevroni, ki v hipokampusu nastajajo v odrasli dobi, vplivajo na utrjevanje spominov med REM-fazami našega spanja. Spremembe nevronov, ki potekajo med fazo REM, naj bi povečale plastičnost teh nevronov in pripomogle k temu, da se spomini zares ohranijo v naših možganih. K temu pa naj bi prispevalo tudi unikatno možgansko valovanje, ki je značilno za REM-cikle. Navedena odkritja bi lahko pomembno vplivala na iskanje novih, učinkovitejših metod zdravljenja za bolnike, ki so jih prizadele različne oblike motenj spomina.
Redna telesna aktivnost kot pot do boljšega spomina?
Nevroznanstveniki bodo opisanim povezavam v prihodnje zagotovo posvetili še veliko pozornosti, vendar pa je možno iz do zdaj znanih ugotovitev že povleči najmanj en povsem praktičen nasvet. Ker je mogoče na podlagi prehodnih raziskav sklepati, da ima redna telesna aktivnost zelo pozitiven vpliv na nevrogenezo v hipokampusu, obenem pa vemo, da gibanje prispeva k boljšemu spancu, kar pomeni daljši čas trajanja REM-ciklov, se zdi redna telesna dejavnost med drugim zelo pomembna tudi za preprečevanje težav s spominom. Če hočeta karseda zmanjšati tveganje za tovrstne težave (v starosti), je torej to še razlog več, da poiščete čas za redno aktivnost. Seveda pa je smiselno upoštevati tudi druge osnovne napotke za dobro »higieno spanja«.
