Naลก svet preplavljajo plastenke. Vsako minuto se kupi pribliลพno milijon plastenk. ฤe se bo ta trend nadaljeval oziroma dodatno stopnjeval, bo proizvodnja plastenk do leta 2021 verjetno presegla pol bilijona. Takลกni koliฤini plastike so poskusi spodbujanja reciklaลพe teลพko kos.
Plastenke pa obenem resno ogroลพajo oceane, morsko obalo in druge naravne habitate. Kriza, ki se nam obeta, naj bi bila po mnenju nekaterih aktivistov enako resna kot podnebne spremembe.
Zelo majhen deleลพ vseh prodanih plastenk recikliran
Sodobni potroลกnik iลกฤe ฤim veฤ udobja. Tako mnogi vsakodnevno kupujejo pijaฤe v plastenkah, ki jih nato zavrลพejo. Trend se je iz zahodnih drลพav razลกiril tudi na Kitajsko in v druge azijske drลพave, zato lahko govorimo o globalni teลพavi. ล tevilo letno proizvedenih in zavrลพenih plastenk je v zadnjem desetletju moฤno naraslo, v prihodnje pa je mogoฤe priฤakovati ลกe veฤji porast. Veฤina plastenk, ki se uporabljajo za vodo in brezalkoholne pijaฤe, je sicer izdelana iz materiala, imenovanega polietilen tereftalat, ki se obiฤajno oznaฤuje s kratico PET.
ฤeprav gre za material, ki ga je mogoฤe v veliki meri reciklirati, pa je naraลกฤanje ลกtevila plastenk tako hitro, da jih je praktiฤno nemogoฤe zbrati in reciklirati ter tako prepreฤiti onesnaลพevanje oceanov. Po nekaterih podatkih naj bi bila zbrana manj kot polovica vseh plastenk, ki so bile prodane leta 2016, le 7 % vseh plastenk, ki so se zbrale, pa je bilo nato recikliranih.
Ogromno plastenk konฤa v oceanih
Vsako leto v oceanih konฤa veฤ milijonov ton plastiฤnih odpadkov, katerih delce nato zauลพijejo razliฤne ลพivali. Po predvidevanjih nekaterih strokovnjakov naj bi bilo leta 2050 skupna teลพa plastiฤnih odpadkov v morjih viลกja od teลพe vseh rib. Ljudje, ki se prehranjujejo z ribami, tako zelo verjetno zauลพijejo tudi precej delcev plastike, skupaj z njimi pa tudi veliko strupenih snovi.
Reลกitev naj bi se skrivala v naฤrtu, ki bi spodbudil ljudi k ponovni uporabi plastenk in recikliranju neuporabnih, podjetja pa k izdelavi novih plastenk iz recikliranih materialov. S tem bi bilo mogoฤe prihraniti ogromno denarja, predvsem pa moฤno razbremeniti okolje. Eden od ukrepov naj bi bilo povraฤilo kupnine za vrnjene plastenke. Vsekakor so ukrepi nujni, saj se sicer mogoฤe priฤakovati, da se bo proizvodnja plastike v naslednjih 20 letih podvojila, do leta 2050 pa celo poฤetverila.
Plastenke tudi zaradi urbanizacije
O tem, kako resna je situacija, priฤajo tudi primeri, kakrลกen je nedavno odkritje neposeljenega pacifiลกkega odtoka, prekritega z veฤ kot 17 tonami plastiฤnih odpadkov. Plastika tako dosega tudi najbolj skrite kotiฤke sveta in uniฤuje njihovo idiliฤno podobo, obenem pa ogroลพa ลกtevilne ลพivalske vrste. Trenutno je najveฤja porabnica plastenk Kitajska, kjer so leta 2015 kupili dobrih 68 milijard plastenk vode, leta 2016 pa se je to ลกtevilo poveฤalo na skoraj 74 milijard. To je povezano predvsem s pospeลกeno urbanizacijo, ki s seboj prinese tudi ลพeljo po bolj zdravem ลพivljenjskem slogu. Ker so ljudje zaskrbljeni glede primernosti vode, ki priteฤe iz pipe, posegajo po tisti, ki se prodaja v plastenka. Zelo pospeลกeno naraลกฤanje ลกtevila plastenk je tako na primer mogoฤe opaziti tudi v Indiji in Indoneziji.
Reciklirana plastika manj vizualno vabljiva za potroลกnike?
Najveฤ plastenk sicer proizvedejo svetovno znana podjetja sladkih pijaฤ, pri ฤemer seveda prednjaฤi Coca-Cola. Pri tem je zaskrbljujoฤe, da ta podjetja veฤinoma ne razmiลกljajo o uporabi veฤjega deleลพa reciklirane plastike. Ta naj bi bila namreฤ premalo ยปsijoฤaยซ, da bi lahko privabila potroลกnike. Obenem pa v teh podjetjih nasprotujejo kakrลกnim koli idejam o davku na plastenko, s ฤimer bi se prepreฤilo njeno zgolj enkratno uporabo.
Vฤasih je ลพe manjลกa vsota, ki jo mora kupec plaฤati, dovolj, da po uporabi vrne plastenke na predvideno mesto in s tem omogoฤi njihovo reciklaลพo, ali pa da razmisli o moลพnosti ponovne uporabe plastenk. Nekaj podobnega je bilo mogoฤe opaziti tudi tam, kjer so postale plastiฤne vreฤke praktiฤno ฤez noฤ plaฤljive. Njihova poraba se je namreฤ drastiฤno zniลพala, ponekod celo za 80 odstotkov.