Naš svet preplavljajo plastenke. Vsako minuto se kupi približno milijon plastenk. Če se bo ta trend nadaljeval oziroma dodatno stopnjeval, bo proizvodnja plastenk do leta 2021 verjetno presegla pol bilijona. Takšni količini plastike so poskusi spodbujanja reciklaže težko kos.
Plastenke pa obenem resno ogrožajo oceane, morsko obalo in druge naravne habitate. Kriza, ki se nam obeta, naj bi bila po mnenju nekaterih aktivistov enako resna kot podnebne spremembe.
Zelo majhen delež vseh prodanih plastenk recikliran
Sodobni potrošnik išče čim več udobja. Tako mnogi vsakodnevno kupujejo pijače v plastenkah, ki jih nato zavržejo. Trend se je iz zahodnih držav razširil tudi na Kitajsko in v druge azijske države, zato lahko govorimo o globalni težavi. Število letno proizvedenih in zavrženih plastenk je v zadnjem desetletju močno naraslo, v prihodnje pa je mogoče pričakovati še večji porast. Večina plastenk, ki se uporabljajo za vodo in brezalkoholne pijače, je sicer izdelana iz materiala, imenovanega polietilen tereftalat, ki se običajno označuje s kratico PET.
Čeprav gre za material, ki ga je mogoče v veliki meri reciklirati, pa je naraščanje števila plastenk tako hitro, da jih je praktično nemogoče zbrati in reciklirati ter tako preprečiti onesnaževanje oceanov. Po nekaterih podatkih naj bi bila zbrana manj kot polovica vseh plastenk, ki so bile prodane leta 2016, le 7 % vseh plastenk, ki so se zbrale, pa je bilo nato recikliranih.
Ogromno plastenk konča v oceanih
Vsako leto v oceanih konča več milijonov ton plastičnih odpadkov, katerih delce nato zaužijejo različne živali. Po predvidevanjih nekaterih strokovnjakov naj bi bilo leta 2050 skupna teža plastičnih odpadkov v morjih višja od teže vseh rib. Ljudje, ki se prehranjujejo z ribami, tako zelo verjetno zaužijejo tudi precej delcev plastike, skupaj z njimi pa tudi veliko strupenih snovi.
Rešitev naj bi se skrivala v načrtu, ki bi spodbudil ljudi k ponovni uporabi plastenk in recikliranju neuporabnih, podjetja pa k izdelavi novih plastenk iz recikliranih materialov. S tem bi bilo mogoče prihraniti ogromno denarja, predvsem pa močno razbremeniti okolje. Eden od ukrepov naj bi bilo povračilo kupnine za vrnjene plastenke. Vsekakor so ukrepi nujni, saj se sicer mogoče pričakovati, da se bo proizvodnja plastike v naslednjih 20 letih podvojila, do leta 2050 pa celo početverila.
Plastenke tudi zaradi urbanizacije
O tem, kako resna je situacija, pričajo tudi primeri, kakršen je nedavno odkritje neposeljenega pacifiškega odtoka, prekritega z več kot 17 tonami plastičnih odpadkov. Plastika tako dosega tudi najbolj skrite kotičke sveta in uničuje njihovo idilično podobo, obenem pa ogroža številne živalske vrste. Trenutno je največja porabnica plastenk Kitajska, kjer so leta 2015 kupili dobrih 68 milijard plastenk vode, leta 2016 pa se je to število povečalo na skoraj 74 milijard. To je povezano predvsem s pospešeno urbanizacijo, ki s seboj prinese tudi željo po bolj zdravem življenjskem slogu. Ker so ljudje zaskrbljeni glede primernosti vode, ki priteče iz pipe, posegajo po tisti, ki se prodaja v plastenka. Zelo pospešeno naraščanje števila plastenk je tako na primer mogoče opaziti tudi v Indiji in Indoneziji.
Reciklirana plastika manj vizualno vabljiva za potrošnike?
Največ plastenk sicer proizvedejo svetovno znana podjetja sladkih pijač, pri čemer seveda prednjači Coca-Cola. Pri tem je zaskrbljujoče, da ta podjetja večinoma ne razmišljajo o uporabi večjega deleža reciklirane plastike. Ta naj bi bila namreč premalo »sijoča«, da bi lahko privabila potrošnike. Obenem pa v teh podjetjih nasprotujejo kakršnim koli idejam o davku na plastenko, s čimer bi se preprečilo njeno zgolj enkratno uporabo.
Včasih je že manjša vsota, ki jo mora kupec plačati, dovolj, da po uporabi vrne plastenke na predvideno mesto in s tem omogoči njihovo reciklažo, ali pa da razmisli o možnosti ponovne uporabe plastenk. Nekaj podobnega je bilo mogoče opaziti tudi tam, kjer so postale plastične vrečke praktično čez noč plačljive. Njihova poraba se je namreč drastično znižala, ponekod celo za 80 odstotkov.
