DomovEkologija & OkoljeNas bodo plastenke v nekaj desetletjih povsem preplavile?

Nas bodo plastenke v nekaj desetletjih povsem preplavile?

Naลก svet preplavljajo plastenke. Vsako minuto se kupi pribliลพno milijon plastenk. ฤŒe se bo ta trend nadaljeval oziroma dodatno stopnjeval, bo proizvodnja plastenk do leta 2021 verjetno presegla pol bilijona. Takลกni koliฤini plastike so poskusi spodbujanja reciklaลพe teลพko kos.

Plastenke pa obenem resno ogroลพajo oceane, morsko obalo in druge naravne habitate. Kriza, ki se nam obeta, naj bi bila po mnenju nekaterih aktivistov enako resna kot podnebne spremembe.

Plastenke

Zelo majhen deleลพ vseh prodanih plastenk recikliran

Sodobni potroลกnik iลกฤe ฤim veฤ udobja. Tako mnogi vsakodnevno kupujejo pijaฤe v plastenkah, ki jih nato zavrลพejo. Trend se je iz zahodnih drลพav razลกiril tudi na Kitajsko in v druge azijske drลพave, zato lahko govorimo o globalni teลพavi. ล tevilo letno proizvedenih in zavrลพenih plastenk je v zadnjem desetletju moฤno naraslo, v prihodnje pa je mogoฤe priฤakovati ลกe veฤji porast. Veฤina plastenk, ki se uporabljajo za vodo in brezalkoholne pijaฤe, je sicer izdelana iz materiala, imenovanega polietilen tereftalat, ki se obiฤajno oznaฤuje s kratico PET.

ฤŒeprav gre za material, ki ga je mogoฤe v veliki meri reciklirati, pa je naraลกฤanje ลกtevila plastenk tako hitro, da jih je praktiฤno nemogoฤe zbrati in reciklirati ter tako prepreฤiti onesnaลพevanje oceanov. Po nekaterih podatkih naj bi bila zbrana manj kot polovica vseh plastenk, ki so bile prodane leta 2016, le 7 % vseh plastenk, ki so se zbrale, pa je bilo nato recikliranih.

Plastenke onesnaลพevanje

Ogromno plastenk konฤa v oceanih

Vsako leto v oceanih konฤa veฤ milijonov ton plastiฤnih odpadkov, katerih delce nato zauลพijejo razliฤne ลพivali. Po predvidevanjih nekaterih strokovnjakov naj bi bilo leta 2050 skupna teลพa plastiฤnih odpadkov v morjih viลกja od teลพe vseh rib. Ljudje, ki se prehranjujejo z ribami, tako zelo verjetno zauลพijejo tudi precej delcev plastike, skupaj z njimi pa tudi veliko strupenih snovi.

Reลกitev naj bi se skrivala v naฤrtu, ki bi spodbudil ljudi k ponovni uporabi plastenk in recikliranju neuporabnih, podjetja pa k izdelavi novih plastenk iz recikliranih materialov. S tem bi bilo mogoฤe prihraniti ogromno denarja, predvsem pa moฤno razbremeniti okolje. Eden od ukrepov naj bi bilo povraฤilo kupnine za vrnjene plastenke. Vsekakor so ukrepi nujni, saj se sicer mogoฤe priฤakovati, da se bo proizvodnja plastike v naslednjih 20 letih podvojila, do leta 2050 pa celo poฤetverila.

Plastenke tudi zaradi urbanizacije

O tem, kako resna je situacija, priฤajo tudi primeri, kakrลกen je nedavno odkritje neposeljenega pacifiลกkega odtoka, prekritega z veฤ kot 17 tonami plastiฤnih odpadkov. Plastika tako dosega tudi najbolj skrite kotiฤke sveta in uniฤuje njihovo idiliฤno podobo, obenem pa ogroลพa ลกtevilne ลพivalske vrste. Trenutno je najveฤja porabnica plastenk Kitajska, kjer so leta 2015 kupili dobrih 68 milijard plastenk vode, leta 2016 pa se je to ลกtevilo poveฤalo na skoraj 74 milijard. To je povezano predvsem s pospeลกeno urbanizacijo, ki s seboj prinese tudi ลพeljo po bolj zdravem ลพivljenjskem slogu. Ker so ljudje zaskrbljeni glede primernosti vode, ki priteฤe iz pipe, posegajo po tisti, ki se prodaja v plastenka. Zelo pospeลกeno naraลกฤanje ลกtevila plastenk je tako na primer mogoฤe opaziti tudi v Indiji in Indoneziji.

Reciklirana plastika manj vizualno vabljiva za potroลกnike?

Najveฤ plastenk sicer proizvedejo svetovno znana podjetja sladkih pijaฤ, pri ฤemer seveda prednjaฤi Coca-Cola. Pri tem je zaskrbljujoฤe, da ta podjetja veฤinoma ne razmiลกljajo o uporabi veฤjega deleลพa reciklirane plastike. Ta naj bi bila namreฤ premalo ยปsijoฤaยซ, da bi lahko privabila potroลกnike. Obenem pa v teh podjetjih nasprotujejo kakrลกnim koli idejam o davku na plastenko, s ฤimer bi se prepreฤilo njeno zgolj enkratno uporabo.

Vฤasih je ลพe manjลกa vsota, ki jo mora kupec plaฤati, dovolj, da po uporabi vrne plastenke na predvideno mesto in s tem omogoฤi njihovo reciklaลพo, ali pa da razmisli o moลพnosti ponovne uporabe plastenk. Nekaj podobnega je bilo mogoฤe opaziti tudi tam, kjer so postale plastiฤne vreฤke praktiฤno ฤez noฤ plaฤljive. Njihova poraba se je namreฤ drastiฤno zniลพala, ponekod celo za 80 odstotkov.

Karmen Jordan
Karmen Jordan
Karmen Jordan je naลกa dolgoletna sodelavka, novinarka, literarna komparativistka, slovenistka in kritiฤarka/recezentka. Je veganska in avtorica ลกtevilnih ฤlankov in receptov. Njena podroฤja so zdrav ลพivljenjski slog ter nasveti za zdravje.

NAJNOVEJล E