Temperaturni rekordi si v zadnjih letih sledijo s skoraj neverjetno hitrostjo. Med drugim je bilo prav leto 2016 v povpreฤju najtoplejลกe, odkar poteka merjenje. Povpreฤna temperatura je v minulem letu znaลกala 14,8 stopinj Celzija, kar je za 1,3 stopinje veฤ od ocen glede povpreฤne temperature v ฤasu pred industrijsko revolucijo. Glavni krivec za to naj bi bili toplogredni plini. Do doloฤenih podnebnih sprememb naj bi sicer prihajalo samo po sebi, brez ฤloveลกkega vmeลกavanja, vendar pa bi bile te spremembe tako mnogo poฤasnejลกe. ล e posebej so presenetili izsledki nedavne raziskave, ki so razkrili, da je zaradi ฤloveลกkega ravnanja hitrost podnebnih sprememb kar 170-krat viลกja, kot bi bila sicer.
Zadnjih 45 let prineslo ogromno sprememb
Will Steffen in Owen Gaffney, priznana znanstvenika, sta razvila enaฤbo, s pomoฤjo katere je mogoฤe doloฤiti vpliv razliฤnih dejavnikov na podnebne spremembe. Ti dejavniki med drugim zajemajo atmosfero, oceane, gozdove in ledene ploskve. V preteklih ลกtirih milijardah let so na spremembe najbolj vplivali astronomski in geofizikalni dejavniki. Zadnjih 7000 let je bilo mogoฤe zaznati celo, da se je povpreฤna temperatura vsako stoletje zniลพala za 0,1 stopinje Celzija. To pa se je v zadnjih 45 letih moฤno spremenilo. Zaradi razliฤnih ฤlovekovih dejavnosti in izpustov toplogrednih plinov v ozraฤje so zaฤele temperature pospeลกeno naraลกฤati. Raziskovalci menijo, da je pospeลกena hitrost podnebnih sprememb predvsem posledica ลพivljenjskega sloga v modernih industrijskih druลพbah.
Drugi vplivi na podnebne spremembe postali praktiฤno zanemarljivi
Steffen je sicer poudaril, da namen objavljene raziskave ni dokazati, da so astronomski vplivi povsem izginili, podobno pa velja tudi za geoloลกke procese. Vendar pa je njihov vpliv zdaj praktiฤno zanemarljiv, ฤe ga primerjamo z negativnim vplivom ฤloveลกkega ravnanja na podnebne spremembe. Strnitev dokazov v preprosto enaฤbo naj bi po Steffenovem mnenju ponudila precej jasnejลกi vpogled v trenutno stanje kot preobilica podatkov, v kateri se pogosto izgubimo in ne opazimo bistva โ torej tega, kako resna je situacija.