Temperaturni rekordi si v zadnjih letih sledijo s skoraj neverjetno hitrostjo. Med drugim je bilo prav leto 2016 v povprečju najtoplejše, odkar poteka merjenje. Povprečna temperatura je v minulem letu znašala 14,8 stopinj Celzija, kar je za 1,3 stopinje več od ocen glede povprečne temperature v času pred industrijsko revolucijo. Glavni krivec za to naj bi bili toplogredni plini. Do določenih podnebnih sprememb naj bi sicer prihajalo samo po sebi, brez človeškega vmešavanja, vendar pa bi bile te spremembe tako mnogo počasnejše. Še posebej so presenetili izsledki nedavne raziskave, ki so razkrili, da je zaradi človeškega ravnanja hitrost podnebnih sprememb kar 170-krat višja, kot bi bila sicer.
Zadnjih 45 let prineslo ogromno sprememb
Will Steffen in Owen Gaffney, priznana znanstvenika, sta razvila enačbo, s pomočjo katere je mogoče določiti vpliv različnih dejavnikov na podnebne spremembe. Ti dejavniki med drugim zajemajo atmosfero, oceane, gozdove in ledene ploskve. V preteklih štirih milijardah let so na spremembe najbolj vplivali astronomski in geofizikalni dejavniki. Zadnjih 7000 let je bilo mogoče zaznati celo, da se je povprečna temperatura vsako stoletje znižala za 0,1 stopinje Celzija. To pa se je v zadnjih 45 letih močno spremenilo. Zaradi različnih človekovih dejavnosti in izpustov toplogrednih plinov v ozračje so začele temperature pospešeno naraščati. Raziskovalci menijo, da je pospešena hitrost podnebnih sprememb predvsem posledica življenjskega sloga v modernih industrijskih družbah.
Drugi vplivi na podnebne spremembe postali praktično zanemarljivi
Steffen je sicer poudaril, da namen objavljene raziskave ni dokazati, da so astronomski vplivi povsem izginili, podobno pa velja tudi za geološke procese. Vendar pa je njihov vpliv zdaj praktično zanemarljiv, če ga primerjamo z negativnim vplivom človeškega ravnanja na podnebne spremembe. Strnitev dokazov v preprosto enačbo naj bi po Steffenovem mnenju ponudila precej jasnejši vpogled v trenutno stanje kot preobilica podatkov, v kateri se pogosto izgubimo in ne opazimo bistva – torej tega, kako resna je situacija.
