Zaščitimo otroke pred oglaševanjem nezdrave hrane

Kot poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje danes živimo v debelilnem okolju – to je v okolju, v katerem je človek izpostavljen številnim možnostim prevelikega energijskega vnosa in obenem premajhne energijske porabe. Spodbujanje in omogočanje dostopa do visoko mastne, sladke in slane hrane in pijače prispeva k ustvarjanju debelilnega okolja pri nas, k temu pa močno prispeva tudi agresivno trženje hrane. Z namenom zaščite otrok je Ministrstvo za zdravje RS pripravilo prehranske smernice glede omejevanja oglaševanja živil med predvajanjem televizijskih otroških vsebin, katerih prekomerno uživanje otrokom ni priporočljivo.

nezdrava prehrana

Otroška prekomerna hranjenost in debelost sta še vedno previsoki

Statistični podatki NIJZ  kažejo, da je bilo v letu 1993 v Sloveniji 13,7 % prekomerno telesno težkih otrok in mladostnikov in 3,1 % otrok in mladostnikov je bilo debelih. Do leta 2010 sta ti številki narasli na 19,6% prekomerno telesno težkih in 7,3 % debelih otrok in mladostnikov. Po tem letu smo priča zaustavitvi naraščanja otroške debelosti in leta 2015 je bilo prekomerno telesno težkih 18,2 % in debelih 6,6 % otrok in mladostnikov. Podatki različnih študij kažejo, da smo bili bolj uspešni pri mlajših kot pri starejših, bolj pri fantih kot pri dekletih, bolj v Zahodni in Osrednji Sloveniji kot Vzhodni Sloveniji.

K debelosti prispeva tudi oglaševanje hrane

Omejevanje oglaševanja energijsko bogatih in hranilno revnih živilih otrokom je med pomembnejšimi ukrepi Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje. Oglaševanje hrane je dokazani dejavnik, ki vpliva na prenajedanje in posledično (otroško) debelost. “Prodorne tržne prakse spodbujajo uživanje živilskih izdelkov z visoko vsebnostjo maščob, sladkorja in soli, s pomočjo spreminjanja okolja (transport, različna računalniška oprema in naprave, TV, mobilni telefoni) se pojavlja več sedenja. Trženje hrane in pijač otrokom deluje tako, da zavaja prehransko znanje otrok, spreminja njihovo naklonjenost posameznim živilom, njihove potrošniške navade, prehranske navade in razmerje med zaužitimi živili,” je poudarila prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič z NIJZ in dodala, da oglaševanje hrane poleg zamenjave blagovne znamke znotraj iste skupine živil vpliva tudi na menjavo vrste živil, npr. sadje zamenjamo s sladkarijami. Dokazano je tudi, da oglaševanje visoko mastne, sladke in slane hrane bolj vpliva na otroke, ki imajo višje vrednost indeksa telesne mase. Še posebno je zaščita pred trženjem pomembna za tiste, ki so socialno ekonomsko ali drugače prikrajšani.

PREBERITE TUDI:  Limone - kisle, sočne, zdrave in široko uporabne

Oglaševanje živil z nezdravim prehranskim profilom škoduje otrokom

Z namenom zaščite otrok in mladostnikov in skladno z Zakonom o avdiovizualnih medijskih storitvah je zato Ministrstvo za zdravje RS v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Inštitutom Jožefa Štefana, Zvezo potrošnikov Slovenije, Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) ter v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo pripravilo prehranske smernice glede omejevanja oglaševanja živil med predvajanjem televizijskih otroških vsebin, katerih prekomerno uživanje otrokom ni priporočljivo. Gre predvsem za živila, ki imajo visoke vsebnosti maščob, soli in sladkorjev. Slovenija je prva država, ki je uveljavila prehranski profil Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v harmonizirani nacionalni zakonodaji, kar so pozdravili tudi v SZO.

Na ZPS menijo, da oglaševanje živil z nezdravim prehranskim profilom kratkoročno in dolgoročno škoduje otrokom in najstnikom – oglaševanje ne sme spodbujati otrok k nakupu tovrstnih izdelkov: »Želimo si, da bi uveljavitev Smernic dala pričakovane rezultate. O prepisih za ureditev oglaševanja živil z nezdravim prehranskim profilom tečejo razprave tudi v Evropskem parlamentu, Velika Britanija pa se je po večletnih prizadevanjih za prostovoljno ureditev omejevanja oglaševanja živil z nezdravim prehranskim profilom odločila, da to uredi s predpisi.«

Prvi korak k zmanjševanju izpostavljenosti otrok neprimernim oglasom

Ministrstvo za zdravje bo skupaj z ZPS spremljalo spremembe v oglaševanju zdravju nekoristnih živil otrokom na TV postajah: »Na ta način bomo preverjali, ali je takšna vrsta samoregulacije primerna oziroma ali sploh deluje,«  je izpostavila dr. Marjeta Recek z Ministrstva za zdravje in nadaljevala: “Uresničevanje prehranskih smernic vidimo kot prvi, a zelo pomemben korak k zmanjševanju izpostavljenosti otrok oglasom, ki spodbujajo uživanje sladkih, mastnih ter slanih živil. Verjamemo, da bo njihovo uresničevanje prispevalo k bolj zdravim prehranjevalnim navadam, s tem pa posledično na zmanjšanje debelosti in kroničnih nenalezljivih bolezni pri otrocih.”