V letošnjem letu nameravam na manjši njivi (približno 10 arov) zasejati piro. Ker je to kultura, s katero se letos soočam prvič, vas prosim, da mi lahko napišete kaj več o njeni pridelavi.
Bojan iz okolice Postojne
Pira je nezahtevna za pridelovanje in dobro uspeva tudi ob ekstenzivnih pogojih za pridelovanje. Za piro je značilno, da ni občutljiva na ostre zime, tako da lahko mlad posevek prenese temperature tudi do ‒20 ˚C. Zrnje ima tudi veliko energijo kaljivosti, tako da lahko kali tudi pod snegom, zaradi česar piro lahko sejemo tudi pozno. Ni zahtevna glede tal. Posevek pa ni občutljiv niti za sušo, kakor tudi ne za večje količine padavin. Navadno pa piro sejemo med 15. oktobrom in 15. novembrom.
Priporočamo, da v kolobarju pira sledi metuljnicam (npr. detelji), saj nam tako pri predsetveni pripravi tal ni potrebno gnojiti z dušikom. Lahko pa jo sejemo tudi za okopavinami (krompir) in žiti. V tem primeru priporočamo, da pred setvijo pognojite njivo npr. s kompostom. Piro sejemo povprek (ali z žitno sejalnico, in sicer od 160 pa do 250 kg semena na hektar), za vašo površino od 16 do 25 kg. Globina setve pa naj bo od 3 do 6 cm (v vašem primeru semena dobro zadelajte v zemljo s pomočjo grabelj). Samega posevka pa spomladi ni potrebno dognojevati.
Pira se dobro razrašča, zato prepreči rast plevelov. Sam posevek pa tudi druge bolezni in škodljivci le redko napadejo. Zaradi teh lastnosti je pira še kako dobrodošla v ekološkem kmetovanju.
Piro boste želi ob koncu julija, vendar jo morate požeti, preden nastopi polna zrelost. Pridelek se giblje med 2,5 in4 t zrnja na hektar.
Značilnost pire so tudi trde, svetlikajoče se krovne pleve, ki obdajajo klaske. Te pleve lahko predstavljajo kar polovico vsega pridelka. Tudi po žetvi zrnje ostane v plevi in od njega ga ločimo komaj tik pred uporabo.
Mogoče za konec še nekaj besed o pirini moki. Le-ta nima take sposobnosti vzhajanja kakor pšenična moka, zaradi česar bo kruh nižji. Tudi okus pekovskih izdelkov bo svojevrsten. Ostajajo pa taki pekovski izdelki tudi dalj časa uporabni in sočni. Piro lahko uporabljamo tudi surovo, iz nje naredimo zdrob ali si pripravimo kavni nadomestek. Ne pozabimo pa tudi na to, da izdelke iz pirine moke lahko uživajo tudi ljudje, ki sicer pšenične moke ne prenesejo.
Imate tudi vi kakšno vprašanje? Vprašajte naše strokovnjake.
