Pripravimo peč na kurilno sezono

    Pripravlja se zima in čas, ko je potrebno preveriti kondicijsko stanje ogrevalnega sistema. Redno vzdrževanje in pregledovanje zagotavljata učinkovitejše delovanje in nižjo porabo – ne glede na to, kako star ali nov, optimiziran ali ne je ogrevalni sistem ter ne glede na vrsto energenta. Ker bo med kurilno sezono peč še posebej obremenjena in ker je sredi zime hudo, če nenadoma odpove ogrevanje, so nekatera opravila pred zimo zelo dobrodošla, če že ne nujna. Čeprav veliko lahko naredimo sami, pa je priporočljivo, da vsaj enkrat letno celoten ogrevalni sistem pregleda tudi pooblaščen in usposobljen serviser.

    Pri naših podnebnih razmerah traja kurilna sezona približno pol leta in takrat so obremenitve ogrevalnih naprav velike; kadar jih potrebujemo za ogrevanje sanitarne vode, pa ne počivajo niti poleti. Redno vzdrževanje ogrevalnega sistema pomembno pripomore k podaljšanju njegove življenjske dobe, saj tako nastane veliko manj poškodb v kotlu, dimniku ter v drugih elementih. Te nastanejo predvsem zaradi kondenzacije dimnih plinov, ki lahko povzročijo korozijo sten kurišča. Te poškodbe so zaradi številnih hladnih zagonov pogosto bolj izražene pri kotlih na trda goriva.
    Prihranki, ki jih prinašajo dobro vzdrževane ogrevalne naprave, nekajkrat presegajo stroške nastavitve in čiščenja. Zanemariti pa ne gre tudi posledičnega pozitivnega vpliva, ki ga ima redno vzdrževanje ogrevalnih sistemov na okolje, saj poleg že v osnovi manj porabljenih energentov posledično v zrak spustimo tudi manj nesnage.

    Že 1 milimeter oblog lahko pomeni do šest odstotkov toplotnih izgub.

    Obloge = toplotne izgube

    Ne glede na vrsto energenta, torej biomasa, kurilno olje ali zemeljski plin, je potrebno čiščenje kotla. Ob izgorevanju se na notranjih stenah kotla nabirajo trdovratne obloge in že 1 milimeter oblog lahko pomeni do šest odstotkov toplotnih izgub. Debelejše kot so obloge, manjši je izkoristek in večji kupček stran vrženega denarja.
    Največ dela zahtevajo kotli na trda goriva, čeprav ne glede na vrsto energenta velja, da zgorevanje ni popolno, če je kotel predimenzioniran glede na toplotno moč ali uporaba goriv ni primerna. Stranski produkti tega so saje in katranske obloge, ki so za odstranjevanje zelo trdovratne. Zahtevajo mehansko odstranjevanje s strgalom ali kovinsko ščetko, za trdovratnejše pa je potrebno tudi kemično čiščenje. Kotli na trda goriva potrebujejo večkratno čiščenje med ogrevalno sezono, medtem ko za kotle na tekoča goriva zadostuje dvakrat. Zgorevanje plina je najčistejše, zato tudi ti kotli praviloma zahtevajo čiščenje zgolj po potrebi.

    PREBERITE TUDI:  Ogrščično olje, poznano tudi kot repično olje

    Priprava peči za kurilno sezono

    Gorilnik naj pregleda strokovnjak

    Pri ogrevanju s kurilnim oljem ali zemeljskim plinom so vsaj enkrat letno potrebni pregled, nastavitev in morebitni servis gorilnika. Medtem ko kotle lahko očistimo sami ali pa to delo prepustimo dimnikarju, pa mora gorilnik pregledati in nastaviti usposobljen in pooblaščen izvajalec.
    To ni nujno le za čim bolj varčno obratovanje ogrevalnega sistema – dobro nastavljen gorilnik lahko pomeni tudi do deset ali več odstotkov prihranka –, temveč tudi za zanesljivo in varno delovanje. Pri nastavitvi gorilnikov in za merjenje parametrov, kot so zrak, tlak črpalke goriva, sestavo in temperaturo dimnih plinov, vlek v dimniku, potrebuje serviser ustrezno merilno opremo. Serviserju, ki te opreme nima, v nobenem primeru ni priporočljivo zaupati nastavljanja gorilnika.

    Vodni kamen na grelnikih

    Kjer je voda, se tudi vodnemu kamnu težko izognemo, kar je pomembno pri vzdrževanju pretočnih in kombiniranih plinskih grelnikov. Ta se začne intenzivno izločati pri temperaturah, višjih od 60 °C, nabira pa se na stenah toplotnega prenosnika. Zato je priporočljivo, da je temperatura sanitarne vode med 50 in 60 °C, kar zadosti tudi higienskim in zdravstvenim razlogom.
    Opozorilni znaki vključujejo manjši pretok vode, glasno pretakanje in šumenje ter daljši čas priprave vode. Tudi obloge vodnega kamna prispevajo k večjim toplotnim izgubam in večji porabi goriva, saj vodni kamen slabo prevaja toploto. Obenem obstaja tudi nevarnost, da grelnik postane netesen, zato je vsekakor priporočljivo, da ob prvih znakih pokličemo serviserja, usposobljenega za strokovno čiščenje grelnika.

    Dimnikar ni le za srečo

    Dimnik odvaja dimne pline ter zagotavlja vlek skozi kurišče kotla in prav tako zahteva redno čiščenje in vzdrževanje. Pri kotlih na trdna in tekoča goriva je čiščenje priporočljivo vsaj enkrat mesečno, pri plinastih gorivih pa vsaj dvakrat v kurilni sezoni. Usposobljeni dimnikar bo poleg čiščenja dimnik tudi pregledal in opozoril na morebitne poškodbe.
    Seveda pa je redno pregledovanje, vzdrževanje ter morebitno menjanje pomembno za vse elemente ogrevalnega sistema, tudi za merilne instrumente, kot so manometri in termometri. Če je vgrajen, je enkrat letno potrebno preveriti tudi delovanje varnostnega ventila na kotlu in na zaprti raztezni posodi. Tudi elastična gumijasta membrana v posodi se sčasoma postara in prične puščati vodo iz sistema. Opozorilni znak za raztezno posodo v okvari je izrazito nihanje tlaka v sistemu med mirovanjem in obratovanjem.

    PREBERITE TUDI:  Odstranimo zdravju škodljive snovi iz našega doma

    Radiator

    Prihranite z dobrim nasvetom

    Ogrevalni sistemi ter vse druge okoliščine, ki vplivajo na porabo energije, se razlikujejo od objekta do objekta in kar deluje pri nekom, velikokrat ni pisano na kožo tudi drugim. Z učinkovito izrabo energije lahko prispevate k izboljšanju bivalnih razmer, nižjim stroškom za energijo, pa tudi k varovanju okolja.
    Čeprav smo v Sloveniji znani po tem, da smo vsi strokovnjaki za vse, pa je strokoven nasvet pogosto nepogrešljiv. Vzpostavljena je svetovalna mreža energetskih strokovnjakov, ki v sklopu projekta Ensvet direktorata za energijo ministrstva za gospodarstvo vsem občanom strokovno, neodvisno in brezplačno svetujejo.

    Majhne investicije za velik prihranek

    Obnova ali menjava ogrevalnega sistema je velik zalogaj, še posebej, ker je takrat navadno priporočljivo zamenjati tudi okna in dodatno izolirati domovanje. Kljub temu pa obstajajo manjše investicije, ki lahko skupaj z rednim vzdrževanjem ogrevalnega sistema pomenijo tudi do 15 odstotkov prihranka energije:

    1. Termostatski ventili naj bodo nameščeni v vsaj polovici vseh ogrevanih prostorov, predvsem večjih, nastavljeni pa naj bodo, da ohranjajo temperaturo na največ 21 °C.
    2. Odbojniki med radiatorjem in steno bodo nekaj toplote, ki bi se sicer sprostila skozi zunanjo steno, vrnili nazaj v prostor. Naredite jih lahko tudi sami tako, da tanko stiroporno ploščo oblečete v aluminijasto folijo.
    3. Reže in stike pri oknih zatesnimo s tesnilnim penastim trakom, ki ga nalepimo na okvir okna ali na okno, kjer se stikata.
    4. Izolirane razvodne cevi in dvižni vodi od kotla do prostorov in radiatorjev ne bodo več po nepotrebnem ogrevali pomožnih prostorov, v katerih ne bivamo. Pomembno je, da so izolirane tudi vse cevi okoli peči, vključno s povratnimi vodi.

    Namig

    Temen ali črn dim je znak slabega izgorevanja, ne glede na vrsto energenta. To povzroča večjo porabo in večje stroške, obenem pa tudi po nepotrebnem onesnažuje zrak. Zato je potrebno redno čistiti tako dimnik kot kotel. Pri kotlih na trda goriva (polena, peleti, sekanci) mora biti les obvezno suh. Pri kotlih na plin ali kurilno olje pa mora serviser vsaj enkrat letno zamenjati šobo gorilnika ter nastaviti vse parametre izgorevanja. Za kakovostno gorenje pa je nujno zagotoviti tudi, da v kotel pride dovolj zraka.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte