Onesnažene žile

    Danski raziskovalci so izvedli raziskavo, v kateri so preučevali povezavo med življenjem v mestnih središčih in pojavnostjo poapnenja koronarnih žil pri naključno izbranih 1.225 posameznikih, ki sicer niso kazali nobenih simptomov srčne bolezni. Izsledki so pokazali, da je bilo poapnenje žil prisotno pri 43 odstotkih vseh udeležencev raziskave. Osebe, ki so živele v strogih mestnih središčih, so imele 80 odstotkov večje tveganje, da razvijejo poapnenje koronarnih žil kot tisti, ki so živeli v drugih, manj onesnaženih predelih mest oziroma na podeželju.

    Poapnenje žil

    Ravni onesnaženosti zraka so bile vzete iz nacionalnega registra meritev. Primerjave so pokazale, da je bila stopnja onesnaženosti v mestnih središčih približno trikrat večja kot v drugih urbanih predelih in sedemkrat večja kot na podeželju. Raziskava je med drugim tudi pokazala, da je bilo tveganje za poapnenje koronarnih žil pri moških trikrat večje kot pri ženskah, precej povečano pa je bilo tudi pri starejših udeležencih raziskave, sladkornih bolnikih in kadilcih.Med dejavnike tveganja sodijo poleg onesnaženosti zraka tudi visoke ravni hrupa in stresa, ki so v mestih prav tako višje kot drugod.

    Slab zrak ogrozi tudi srce

    V industrializiranih državah, za katere je značilna visoka stopnja onesnaženosti zraka, so srčno-žilne bolezni vodilni vzrok umrljivosti. Kljub številnim raziskavam ostaja povezava med onesnaženim zrakom in kratkoročnim tveganjem za miokardni infarkt kontroverzna. Niso je namreč potrdile vse raziskave, nekatere pa so jo potrdile le v povezavi z določenimi onesnaževalci. Sistematični pregled 34 predhodnih raziskav na to temo, ki so ga izvedli na pariški univerzi Descartes, pa je pokazal, da za povečanje tveganja za srčni infarkt zadošča že sedemdnevno izpostavljanje večini pogostih onesnaževalcev zraka, kot so ogljikov monoksid, dušikov dioksid, žveplov dioksid, večji in manjši trdni delci, z izjemo ozona. Vendar pa naj bi bilo to tveganje razmeroma majhno v primerjavi s klasičnimi dejavniki tveganja za srčni infarkt, kot so kajenje, visok krvi tlak in sladkorna bolezen.

    PREBERITE TUDI:  Gorčica je okusno zdravilo

    Tudi iz Združenih držav Amerike prihajajo podobna nova poročila. Tako denimo bostonski raziskovalci, ki so več kot deset let preučevali 1.700 bolnikov po srčnem infarktu, ugotavljajo, da tveganje za ishemični infarkt poveča že izpostavljenost zmerno onesnaženemu zraku, zlasti če so v njem prisotni drobni atmosferski delci, premera manj kot 2,5 mikromertrov ( PM 2,5). Ti so na primer v izpuhih in sajah ter lahko prodrejo globoko v pljuča. Izračunali so, da predstavlja vdihovanje onesnaženega zraka največje tveganje 12 do 14 ur pred infarktom. Med preučevanimi onesnaževalci so kot najbolj nevarna za srce izpostavili črni ogljik in dušikov dioksid.

    Ocenjujejo, da bi z zmanjšanjem prisotnosti delcev PM 2,5 v ozračju za 20 odstotkov lahko preprečili 6100 od 184.000 sprejemov v bolnišnico zaradi srčnega infarkta. Podatki se nanašajo na Boston, ki velja za mesto z razmeroma čistim zrakom, za leto 2007.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte