Obisk savne za sprostitev in krepitev zdravja

    Potenje v suhi ali vlažni vročini naj bi poznali že v kameni dobi. Znameniti grški zdravnik Hipokrat je bil prvi, ki je razglašal zdravilno moč vročih vrelcev. Velik poudarek je dajal prav preventivi in med tovrstne ukrepe je umestil tudi sprostilno in zdravju koristno učinkovanje vode, iz katerega so se pozneje razvile najrazličnejše vrste kopeli, v katerih lahko uživamo še danes.

    Prav stari Grki in Rimljani so bili tisti, ki so razvili kulturo kopanja – šlo je za velikanska javna kopališča. Dioklecijanove terme v Rimu so na primer sprejele kar do tri tisoč gostov hkrati. V stari Grčiji so v svojih šolah za šport in izobrazbo mladeničev imeli predviden tudi prostor za hladne kadne kopeli, omislili pa so si tudi prostor za znojenje z vročim in hlajenje s hladnim zrakom. Rimljani so pod vplivom grške kulture gradili ogromna javna kopališča in še številna stoletja po tem vplivali na kopalno kulturo vse Evrope. Kopališča v starem Rimu niso služila le utrjevanju telesa, ampak so bila namenjena predvsem zabavi in užitku.

    Tudi v srednjem veku so bile javne kopalnice razširjene po vsej Evropi – na voljo so bile tako parne kot kadne kopeli. Čeprav so bile javne kopalnice zelo priljubljene, pa so pozneje skoraj popolnoma propadle, razlog za to pa so bile kužne bolezni in opustošenje zaradi tridesetletne vojne. V času razsvetljenstva pa je kopalna kultura doživela pravi preporod. Tako imenovano »suho higieno« (torej uporabo pudra, briljantine in dišavnih vrečk) je zamenjala voda in tako so spet začela vznikati javna in zasebna kopališča.

    Savna

    Savnanje danes

    Danes v savne zahaja vse več ljudi. Možnost savnanja ponujajo različni športni centri, hoteli, zdravilišča, kopališča in wellness centri. Zelo priljubljen je na primer svet savn, kjer lahko obiskovalci na enem mestu uživajo v več različnih vrstah savn. Savne so namenjene sprostitvi, krepitvi zdravja, ne nazadnje pa tudi druženju. Na Finskem je savnanje že od nekdaj sestavni del življenja in tam se redno savna kar 85 odstotkov prebivalcev.

    PREBERITE TUDI:  Nad bolečino s pripravki iz domače kuhinje

    Savna je v tem stresnem in hitrem načinu življenja kot nalašč za sprostitev in polnjenje baterij. Ko obiščemo savno, potrebujemo samo dovolj časa in miru. S savnanjem ne boste dosegli pravega učinka, če boste vanjo prišli pod vplivom stresa, napeti in razdraženi. Predlagamo vam, da si pred obiskom savne vzamete nekaj minut in se sprostite. Če želite v savni res popolnoma uživati in se predati njenim blagodejnim učinkom, si za njen obisk vzemite vsaj nekaj ur časa. Če se vam bo mudilo in boste ves čas samo pogledovali na uro, pravega učinka in sprostitve ne boste dosegli.

    Prav tako velja poudariti, da pred obiskom savne ne uživate obilnih obrokov, saj bo v tem primeru vaše telo preveč obremenjeno – tako z obrambo proti vročini kot tudi s prebavo težke hrane. Pred savnanjem zato uživajte le lahko hrano. Tudi po obisku savne naj bo hrana, ki jo boste zaužili, čim lažje prebavljiva, vsebuje pa naj čim manj sladkorja in maščob.

    S savno do krepkega imunskega sistema

    V zimskih dneh je savna zagotovo nepogrešljiva. Savnanje pozitivno deluje na dihalne poti in pomaga pri kroničnih obolenjih dihal, prav tako pa je odličen način za krepitev odpornosti. Ko so naša tkiva dobro prekrvljena, je krepkejši tudi naš imunski sistem. Če že bolehate za gripo ali prehladom, pa vam v tem primeru savna ne bo v posebno veliko pomoč, pravzaprav je njen obisk v tem primeru celo odsvetovan, saj telo v tem času popolnoma aktivira vse obrambne sisteme, zato bi bilo zanj še spoprijemanje z vročino v savni preprosto preveč.

    Savna prinaša še kup drugih pozitivnih učinkov na naše zdravje in dobro počutje. Obisk savne naj bo torej čas, ki ga boste namenili le sebi. Poskrbeli boste tako za dušo kot tudi za telo.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte