Prijava
Z Alzheimerjevo boleznijo in demenco živi kar 44 milijonov ljudi, to število pa se bo po napovedih strokovnjakov do leta 2050 podvojilo. S tegobami, kot so težave s pomnjenjem, z reševanjem problemov in z na videz navadnimi odločitvami se s starostjo sooča vse več ljudi, le malokdo pa ve, da lahko na to vsaj malo vpliva tudi sam.
Strokovnjaki so zato zbrali seznam desetih nasvetov oziroma stvari, ki jih lahko počnemo, da zmanjšamo tveganje za nastanek omenjenih bolezni oziroma da dolgoročno izboljšamo zdravje naših možganov.
Naj možgani ostanejo zaposleni
Nedavna raziskava, ki so jo objavili v časopisu Neurology, je razkrila, da možgani, ki so vse življenje zaposleni z branjem, pisanjem in drugimi stimulativnimi dejavnostmi, delujejo bolje in so manj podvrženi demenci. Zato: nadaljujte z branjem, ne bo vam škodilo.
Povečajte plastičnost možganov
Plastičnost možganov pomeni, kako hitro in učinkovito se nevroni v možganih med seboj povezujejo. Bolj kot jih uporabljamo, močnejši postajajo, to pa lahko na primer storimo tako, da izkušamo nove stvari, dogodke in učne priložnosti.
Naučite se pomiriti
Hormoni, ki jih proizvajamo, ko smo podvrženi stresu, slabo vplivajo na možgane, pravi dr. Jessica Grahn, ki se je specializirana za zdravje možganov. Adrenalin in kortizol naj bi se sproščala v kratkih intervalih, nenehno ali neprekinjeno sproščanje pa lahko negativno vpliva na koncentracijo. Kortizol lahko celo poškoduje celice hipokampusa.
Odpovejte se delanju več stvari hkrati
Obstajajo raziskave, ki so pokazale, da delanje več stvari hkrati v resnici ni nič bolj učinkovito, kot če bi počeli le ena stvar in nato nadaljevali z drugo. Več odnesemo, če delamo samo eno stvar naenkrat, še posebej, če gre za zahtevne naloge. No, če boste med prhanjem poslušali radio, kljub vsemu ne boste naredili ničesar narobe.
Ustvarite si asociacije
Po navadi za zapomnitev različnih stvari uporabljamo le sluh in vid, pozabljamo pa, da so tudi okus, vonj in dotik zelo močni stimulatorji spomina. Ko spoznate nekoga, si boste njegovo ime lažje zapomnili, če boste ob srečanju uporabili več čutov, prav tako bo ta oseba dlje časa ostala v vašem spominu. Osredotočite se na občutek ob njegovem stisku roke – je bila roka groba, mehka, mrzla? Kakšen vonj in kakšen glas ima ta človek? Vse skupaj povežite v celoto in ne boste ga kmalu pozabili.
Jejte pametno
Švedski raziskovalci so ugotovili, da je prehranjevanje s široko paleto sadja in zelenjave skozi celoten dan lahko povezano z zmanjšanim tveganjem za razvoj Alzheimerjeve bolezni in demence. Še posebej korenje, citrusi in živila z visokim deležem vlaknin pa povečujejo kognitivne funkcije.
Jejte po mediteransko
Mediteranska hrana je izredno dobra zaščita zdravja možganov. Ta prehrana namreč zajema oljčno olje, oreške, ribe, paradižnik, perutnino, zelenjavo, sadje in še kaj. Takšna prehrana v kombinaciji s pitjem čaja, občasnim (!) kozarcem vina in čokolado izboljšuje kognitivne funkcije možganov.
Vitamini za možgane
Strokovnjaki z Oxforda so ugotovili, da so ljudje, ki imajo malo vitamina B12, bolj podvrženi krčenju možganov, ki je sicer povezano s staranjem. Vitamin B12 najdemo v mesu, ribah, školjkah, jajcih, mleku in mlečnih izdelkih … Za dobro delovanje možganov pa so pomembni tudi folati, ki se med drugim nahajajo tudi v zelenolistni zelenjavi, brokoliju, jajcih, paradižniku, bananah, jagodah …
Krvni tlak
Tudi povišan krvni tlak v 40. in 50. letih življenja lahko pripomore k večjemu tveganju za nastanek Alzheimerjeve bolezni in demence. Poskušajte ga uravnavati z zdravo prehrano, gibanjem in uravnoteženim načinom življenja.
Hoja
Aerobična vadba lahko izboljša povezave med nevroni v možganih, od tega pa je odvisen naš spomin pa tudi sposobnosti, spretnosti in druge lastnosti. Ena od študij je na primer pokazala, da so možgani tistih, ki trikrat na teden hodijo po 45 minut, pokazali večjo aktivnost in sposobnost ohranjanja pozornosti.
Da bi se izognili znakom pešanja možganov, upoštevajte zgornje nasvete, ki pa niso le koristni, temveč tudi prijetni. Ob zdravi hrani, miselni aktivnosti in zmernem gibanju se boste počutili boljše in bolj uravnoteženo, vaši možgani pa bodo še dolgo takšni, kot si želite, da bi bili.
