Prijava
Na Zemlji vlada vedno večje pomanjkanje naravnih virov, ki lahko skupaj s podnebnimi spremembami negativno vpliva na vse, kar je bilo do sedaj že doseženo na področju zdravja. Da bi zagotovili gospodarske in razvojne cilje, smo zastavili zdravje generacij, ki prihajajo, pišejo v poročilu, objavljenem v medicinski reviji The Lancet.
Človek je šel v svojih prizadevanjih po razvoju in blaginji zelo globoko in zelo daleč. Rezultat nenehnega pehanja za dobičkom, rastjo in uspehom je skoraj nepojmljiv: zakisani oceani, vse manj vodnih virov, onesnažena zemlja, povsem spremenjena podnebja, prekomerni ribolov in vse manjša biotska raznovrstnost. 15 vodilnih akademikov v 60 straneh dolgem poročilu opozarja, da so negativne posledice človekove dejavnosti resen izziv za vse, kar je bilo na področju zdravja že doseženo v globalnem merilu. To še posebej velja za revne države. Človek je s svojo dejavnostjo prizadel ekološke sisteme, od katerih je odvisno njegovo zdravje, tega pa nikakor ne gre podcenjevati, menijo v poročilu.
Vedno manj čebel
Drastično zmanjšanje čebel in drugih opraševalcev močno vpliva na kakovost žitaric, saj so slednje odvisne od prenosa cvetnega prahu, opozarja raziskava, ki spremlja omenjeno poročilo. Kar 35 odstotkov proizvodnje hrane na svetu je odvisne od opraševalcev. Še več: opraševalci, ki zaradi onesnaževanja, insekticidov in zmanjšanja kmetijskih površin poginjajo, so v svetu odgovorni za kar 40 odstotkov mikrohranil. Sem spadata tudi vitamin A in folna kislina, ki sta nujno potrebna za nosečnice in otroke.
Vse manj cinka v žitaricah
Še eden od problemov, s katerim se sooča današnji svet, je zmanjšanje stopnje cinka v žitaricah, kot so riž, pšenica, soja in ječmen. Kot navajajo v poročilu, je to posledica vse več ogljikovega dioksida v atmosferi, ki je tudi krivec za globalno segrevanje. Zaradi pomanjkanja cinka prihaja do prezgodnjih porodov ter manjše teže in rasti pri otrocih. Pomanjkanje cinka v prehrani grozi petini populacije, ob predvidenih emisijah ogljikovega dioksida pa naj bi se ta delež do leta 2050 povečal še za 150 milijonov ljudi.
Koncept planetarnega zdravja
Strokovnjaki svetovnega ranga v poročilu uvajajo koncept planetarnega zdravja. In pozivajo k takojšnjemu ukrepanju. Začnimo z drobnimi spremembami pri dojemanju povezav, vzrokov in posledic, med okoljem, v katerem živimo, družbenim in gospodarskim napredkom ter zdravjem človeštva.
Številni znanstveniki menijo, da trenutno živimo v dobi antropocen, ki se je začela z masovno industrializacijo oziroma dejavnostjo človeka, ki je predrugačila biokemične Zemljine lastnosti in njeno podobo. Omenjeno poročilo prav zato nosi naslov Varovanje človeškega zdravja v dobi antropocen.
