Vitamini in minerali kot pomoč pri ADHD

Nova študija je postregla z zanimivimi ugotovitvami, povezanimi z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) pri otrocih.

Oči – to nam lahko povedo o našem zdravju

Oči lahko razkrijejo ogromno o našem zdravju. Z napredkom sodobne tehnologije so se tako odprle zanimive možnosti neinvazivnih diagnostičnih metod.

Poletni horoskop 2022

Kaj si lahko obetate od tokratnega poletja? Vam bodo zvezde naklonjene ali se morate pripraviti na specifične izzive? Odgovori vas čakajo v poletnem horoskopu 2022 …

Eko poroka: 5 nasvetov za okolju prijaznejše poročno slavje

Poroke so namreč pogosto zelo obremenjujoče za okolje. Vendar pa lahko na srečo organizirate prečudovito »eko poroko«.

Je pridobivanje kilogramov po menopavzi zares neizbežno?

Pogosto slišimo, da je menopavza skorajda neizbežno povezana s pridobivanjem kilogramov.

5 vrst zelenjave, pri katerih je toplotna obdelava koristna

Katere so tiste vrste zelenjave, ki jih sicer lahko uživamo tudi presne, vendar je praviloma precej bolje, če jih pred zaužitjem toplotno obdelamo?

Razrešena velika uganka, povezana s parkinsonovo boleznijo

Znanstvenikom je uspelo najti odgovor na pomembno vprašanje, povezano s parkinsonovo boleznijo.

Revija Bodi eko, Julij-Avgust 2022

Kaj je lepšega v vročih poletnih dneh, kot to, da se lahko uležemo v senco in v roke vzamemo odlično revijo s koristnimi nasveti in recepti?
RubrikeZanimivostiNas lahko kombuča popelje na Mars?

Nas lahko kombuča popelje na Mars?

MORDA VAS ZANIMA

Kot vse kaže, je življenje na Marsu modra vendarle mogoče. Znanstveniki so se do te ugotovitve dokopali s pomočjo eksperimentov, ki so vključevali kulture za pripravo kombuče – fermentiranega napitka oziroma čaja, ki postaja vse bolj priljubljen tudi pri nas. Okolje na Marsu sicer ni najbolj prijazno do večine mikroorganizmov, ki tvorijo kulture kombuče, vendar so raziskovalci pri tem naleteli na izjemo. Odkrili so namreč, da lahko ena od bakterij vendarle preživi in ohrani svojo sposobnost za tvorbo celuloze …

Kulture kombuče so že dolgo predmet preučevanja številnih znanstvenikov

- Oglas -

Kombuča je trenutno zelo trendovska pijača, ki je postala priljubljena predvsem zaradi potencialnih pozitivnih vplivov na zdravje, še posebej na črevesni mikrobiom. Toda za mikrobiologe je kombuča običajno zanimiva zaradi nekoliko drugačnih razlogov. Simbiotična združba bakterij in kvasovk, značilna za kulturo kombuče, je že kar nekaj časa predmet podrobnega preučevanja številnih znanstvenikov, ki se ne morejo načuditi specifični dinamiki, ki se je vzpostavila med vrstami. Fascinacija nad specifikami teh kultur je leta 2014 botrovala odločitvi, da se dehidriran biofilm kombuče pošlje celo na Mednarodno vesoljsko postajo.

Kombuča v vesolju: preučevanje vpliva vse prej kot idealnih pogojev

Mikrobiologe je zanimalo, kako bo na kulture, ki so bile poslane na Mednarodno vesoljsko postajo, vplivala t. i. mikrogravitacija. Del biofilma je bil postavljen v atmosfero, ki spominja na atmosfero na Marsu, medtem ko je bil izpostavljen vesoljskemu sevanju. Po 18 mesecih je bil biofilm poslan nazaj na Zemljo, gojenje kultur pa se je nato nadaljevalo še dve leti in pol. Sledila je primerjava genomov z genomi mikroorganizmov kultur kombuče, ki niso imeli priložnosti potovati v vesolje. Ta primerjava je privedla do zelo zanimivih ugotovitev, ki so bile pred nedavnim objavljene v znanstveni reviji Frontiers in Microbiology.

Večina mikroorganizmov odmrla, ena od bakterij pa je ostala praktično nespremenjena

Podobno kot velja za mikroorganizme v drugih simbiotičnih skupnostih, so tudi mikroorganizmi, ki tvorijo kulturo kombuče, zadolženi za različne naloge. Naloga baterije Komagataeibacter oboediens je denimo tvorba celuloze, torej snovi, ki sestavlja celične stene rastlin in večino bombažnih vlaken. Prav omenjena bakterija se je na ekspediciji v vesolje odrezala najbolje. Medtem ko so drugi organizmi zaradi izpostavljenosti sevanju in skoraj 100-odstotni nasičenosti ozračja z ogljikovim dioksidom odmrli, je bakterija Komagataeibacter oboediens preživela. Po vrnitvi na Zemljo pa se je celo obnovila njena sposobnost proizvajanja celuloze. Še pomembnejše pa je, da je ostal njen genom praktično identičen genomu vzorca, ki ni bil poslan v vesolje. Odstopanja so se pojavila samo pri dolžini plazmidov in pri lokaciji specifičnih beljakovinskih genov, vendar razlike niso vplivale na mehanizme, ki so v ozadju sintetiziranja celuloze. Po drugi strani pa je bila zaznana okrepitev genov, ki pripomorejo k odpornosti bakterij na antibiotike.

Široko odprta vrata na Mars

Znanstveniki, ki so se podpisali pod študijo, verjamejo, da nam lahko vrata na Mars odpre prav bakterija Komagataeibacter oboediens. Kombuča je bila že pred tem preučevana v povezavi z iskanjem idealnega napitka za astronavte na dolgotrajnih vesoljskih ekspedicijah. Toda potencial kombuče, povezan s sintetiziranjem celuloze v pogojih, ki se zdijo vse prej kot optimalni, je seveda še precej pomembnejši. Celuloza bi lahko omogočila celo gojenje hrane na Marsu. Odkrijte pa obenem implicira, da morda obstajajo mikroorganizmi, ki so že odkrili podoben »trik«. Tako ni izključeno, da življenje na Marsu že obstaja. Znanstveniki menijo, da bi se morali pri iskanju znakov potencialnega življenja na »rdečem planetu« osredotočiti prav na celulozo.

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×