Prijava
Motovilec je vrtnina, ki jo poznamo vsi Slovenci, nekoliko manj pa je poznana drugod po svetu. Ker prenaša nizke temperature in preživi zimo, je zelo dobrodošla vrtnina, saj je ena izmed prvih zelenjadnic na našem vrtu. Že zelo zgodaj spomladi je med prvimi, ki obogati naš pusti zimski jedilnik s svežim okusom narave. Pomaga nam pozabiti na mrzle, mokre in sive zimske mesece, ko smo vsako svežo zelenjavo drago plačali v trgovinah, ali pa naš zelenjavni del prehrane sestavljala predelana, posušena ali vložena zelenjava.
Motovilec izhaja iz naših krajev in prav gotovo ima še marsikatera ženska doma povsem svojo sorto, ki je seveda najboljša. Na izpraznjene gredice ga sejemo od konca julija do konca septembra, lahko še v oktobru, če je jesen topla, v rastlinjake pa praktično vso zimo. Poznopoletna setev do konca jeseni dovolj poraste, da je ta koristna zelenjadnica na naših mizah že od septembra naprej. Užitni deli motovilca so zeleni listi, ti pa potrebujejo za svojo rast predvsem največ dušika.
Motovilec je svetlokalilka
Posebej v poletnih setvah so ljudje pogosto razočarani zaradi slabe kaljivosti semena. Na povem, da je kakovost semena v semenskih vrečicah zadnja leta res dokaj slaba. A ni vse v tem. V vrečicah je seme z nekaj manj energije kaljivosti, temperature so previsoke, pogosto je zraven še težava z namakanjem, sončno pripeko, rezultat pa je slab.
Kaj torej lahko naredimo? Seveda je najbolj priporočljivo, da si seme pridelamo sami. A pri tem moramo imeti nekaj znanja, da ne bo še slabše. Običajno vsem, ki ne poznajo skrivnosti pridelave semena, najboljše seme pade na tla in je izgubljeno ali pa kali na mestu, kjer je bil motovilec preteklo leto. S tem so kršena pravila dobrega kolobarja. A o pridelavi semena bomo morda govorili kdaj drugič.
Če seme kupujete, ga kupite raje spomladi, saj seme, pridelano v tekočem letu, ne kali. Tudi doma pridelano seme ne bo kalilo v poletnih setvah, morda šele jeseni. Veliko bolje kali seme preteklega leta. Seme pred setvijo dajte vsaj za teden dni v zmrzovalnik. Tako ga prevarate, da je prestal zimo, kot se zgodi vedno v naravi.
Za setev gredice ni potrebno prekopavati. Samo z orodjem, ki vsebuje zvezdice, morda z nihajno motiko ali ročnim kultivatorjem, zemljo prerahljajte.
Motovilec je občutljiv ob kaljenju
Motovilec sejte raje v vrste. Zelo je namreč občutljiv ob kaljenju in zapleveljen v mladosti bo slabo rastel in tudi slabo prezimil. Ravno tako je zelo hvaležen za rahljanje in zračenje zemlje okoli korenin. Če ga posejete na gredico »POVPREK«, kot pravimo, ga je veliko težje opleti, še težje oz. nemogoče pa je rahljati zemljo okoli rastlin. Vrstice so lahko oddaljene samo 15 cm, vendar je bolje, da je razdalja med vrsticami 20 cm, le tako bomo lahko z orodjem posegli med vrstice in vzdrževali primerno rahlo zemljo. Tudi spomladansko dognojevanje bo lažje izvedljivo in manj nevarnosti za ožige na rastlinah zaradi napak pri dognojevanju bo, če bodo rastline posejane v vrstice. Prav tako pa je spravilo, rezanje, veliko hitrejše in enostavnejše. Vse to pa odtehta nekaj več dela, ko ga sejemo, kaj ne?
Vendar pozor, vrstice ne označite z motikico, ker boste tako pregloboki. Najbolje je, da jo označite, v bistvu samo nakažete, z ravno desko. Če imate čas in voljo, potem po nakazani vrstici posujte nekaj zemlje za rože, lahko tudi fino presejanega komposta. Nato posejete seme, ki ga v poletnih setvah posejemo nekoliko gosteje. Seme samo pritisnemo ob zemljo, ga ne prekrivamo z njo (svetlokalilka). Na koncu celo gredo, ne samo vrstice, dobro zalijemo, medvrstni prostor že lahko prekrijemo s pokošeno travo. Ker je seme izpostavljeno soncu in predvsem pticam, je potrebno gredo prekriti z agrokopreno, ki jo takoj po vzniku odstranimo.
Setev motovilca konec julija ali v avgustu ima svoje zahteve
Motovilec je vrtnina, ki uspešno kali, ko se temperature nekoliko znižajo. Zato so poznopoletne setve zahtevnejše od jesenskih.
Odličen predposevek poletni setvi motovilca so metuljnice: nizek fižol, grah ali bob. Lahko ga posejemo tudi v senco rastlin visokega fižola. S tem imamo dvojno korist: rastline fižola senčijo poletno setev in ob enem motovilec ne potrebuje dodatnega gnojenja, saj visok fižol kot vsaka metuljnica tla obogati z dušikom. Vendar je pomembno vedeti nekaj: motovilec je rastlina hladnega dne, zato poletna setev bolje uspeva v polsenci, vendar je tudi rastlina z zelenimi listi, ki potrebujejo svetlobo. Zato ne bo uspeval v globoki senci pregostih nasadov visokega fižola, posebej tam, kjer so žičnice nizke ali pa je na eni opori preveč rastlin fižola. Odlično pa bo uspeval tam, kjer imamo med posameznimi oporami fižola dovolj prostora ali pa je na njih zgoden visok fižol, ki v sredini avgusta že končuje svojo rast. Seveda morajo biti tla okoli fižola čista in brez plevelov, ko sejemo motovilec. Rastline so namreč majhne, v začetku rasti so še posebej občutljive, zato jih plevel hitro zaduši.
Tudi vrste med paradižnikovimi rastlinami, če so te dovolj oddaljene druga od druge, lahko zapolnimo s setvijo motovilca. Ta kombinacija se mi zdi najbolj uporabna. Paradižnik in motovilec sta dobra soseda, motovilec bo prekril in senčil zemljo, paradižnik pa mu bo nudil potrebno senco. Med paradižnikovimi rastlinami posejan motovilec lahko dognojimo z organskimi gnojili, domačim kompostom ali kupljenimi briketi, vendar ne pretiravamo. Na kvadratni meter ne potresemo več kot polovice pesti gnojila.
Za setev poskusite izbrati dan, ko je napoved »manj vroča«, ko se vsaj za nekaj dni napovedujejo zmerne poletne temperature.
Septembrska setev motovilca
Je namenjena prezimovanju in prvim pomladanskim vitaminom. Tukaj so najboljši predposevek rastline za zeleno gnojenje, če smo jih sejali dovolj zgodaj, da jih že lahko podkopljemo, to so kapusnice in pozen krompir. Če setev pokrijemo z agrokopreno, bomo lahko motovilec rezali tudi pozimi, ko bodo dnevi primerni za to. Del setve lahko prekrijemo tudi s tuneli, ta del bo zgodnejši. Na tak način imamo lahko na vrtu motovilec skoraj celo zimo. Spomladi, ko je zemlja odmrznjena, se pričnejo dnevi daljšati, to je po sredini marca, sonce pa že delno ogreje tla, motovilec, ki je prezimil, najprej okopljemo. S tem prezračimo korenine in jih tudi vzpodbudimo k hitrejši rasti in začetku novega življenja. Del gredice lahko pokrijemo s plastičnim tunelom, del z agrokopreno in en del pustimo nepokrit. Na tak način si zagotovimo, da bo različno hitro rastel in ga bomo imeli dalj časa na vrtu.
Pomladanska setev
Vsi ljubitelji motovilca: motovilec lahko sejete tudi zgodaj spomladi, takrat je seveda setve potrebno pokrivati z agrokopreno. Setev do sredine aprila je vedno uspešna, seveda pa je potrebno motovilec teh setev veliko hitreje porezati, zato nikar na enkrat ne posejte prevelikih površin. Tudi tveganje je večje, saj lahko v naših razmerah poletje zelo pohiti in takrat pomladanske setve niso zelo uspešne.
Setev v rastlinjake in setev za sadike
V rastlinjaku lahko motovilec sejete praktično celo zimo. Zagotovo pa ga posejte nekje v januarju ali februarju še enkrat. Tako ga bo vedno dovolj.
Številni ne vedo, da se motovilec uspešno prideluje tudi iz sadik. To pride zelo prav v poletnih setvah, saj sadike vzgojimo nekje pod balkonom v senci, pa tudi v zgodnji pomladi. Preprosto v ločke premera 3 do 5 cm nasujte povsem do vrha s substratom za sadike, posejte v vsakega 3 do 5 semenk, ki jih samo potisnete ob zemljo in setev do vznika pustite nekje na toplem (do 18 oC), takoj po vzniku jih lahko pozimi date v neogrevan rastlinjak, če ga imate, ali v neogrevan, a svetel prostor v stanovanju, lahko tudi v zavetje kakšnega balkona. Poleti pa seveda nekaj v svetlo senco, morda pod balkon. Sadike je veliko lažje primerno oskrbovati z vlago kakor celo gredico, izpostavljeno soncu. Ko korenine prerastejo grudo, pa jih presadite na stalno mesto. Nekateri motovilec celo režejo kar v lončkih.
Motovilec ima pomembno vlogo v naši prehrani
Pa še nekaj o tem, kako nam motovilec služi pri premagovanju vsakodnevnih težav in stresa. Motovilec je zelena rastlina, kot taka vsebuje veliko klorofila in s tem tudi zelo veliko magnezija. Ta mineral pa je najpomembnejši zdravilni in obrambni element v našem telesu. Poleg špinače ga ima ravno motovilec največ. Ta element nam izredno pomaga pri premagovanju stresnih situacij, zato naj ga uživajo vsi, ki imajo stresno in napeto delo, žal smo v današnjem času to skoraj vsi.
Ta mineral je tudi antagonist (nasprotnik) kalcija in kot tak preprečuje bolezni, ki so posledica prevelikega dotoka tega elementa npr. v srce. Zato naj ga predvsem zelo veliko uživajo tudi vsi, ki imajo težave s srcem in so nagnjeni k srčnemu infarktu.
Kot vsa zelena zelenjava vsebuje tudi veliko železa, ki je pomemben element v naših telesih, posebej v naših krvnih celicah, kaj vse povzroči pomanjkanje železa, mogoče niti ni potrebno omenjati.
Še ena pomembna snov je v motovilcu, to je beta karoten, ki se v našem telesu pretvori v vitamin A, ta pa je pomemben za naš imunski, torej obrambni sistem. Motovilčevo solato zato raje pokapljajte z limoninim sokom, ki vsebuje še vitamin C, tako se boste obranili prehladov.
Seveda pa je motovilec kot najbližji sorodnik baldrijana odlična prehrana za pomirjanje živcev in lažji spanec, zato ga pojejmo veliko skledo zvečer ali pa po napornem delu v službi.
Kot vidite, imate lahko to priljubljeno, res enostavno zelenjadnico na vrtu od julija do maja. Zakaj pa ne bi poskusili?
