Narava nam daje življenje. Svoj prostor pod soncem ponuja vsem živim bitjem, nas razvaja s svojimi lepotami in čudesi ter nas zdravi s svojimi darovi. Eden izmed darov narave je tudi smrekova smola. Zagotovo ste med sprehajanjem po gozdu že kdaj naleteli nanjo, se morda kdaj jezili, ko se je prilepila na vaše roke ali oblačila, toda, ali ste vedeli, kako čudodelna je?
O smrekovi smoli in njenih skorajda čudežnih lastnosti ter o našem odnosu in dolžnostih do darov narave smo poklepetali s simpatično in zgovorno Mojco Poje, mlado mamico iz Kočevja, ki se v prostem času zadnjih pet let ukvarja z izdelavo smrekovega mazila. Mojca je po izobrazbi diplomirana ekonomistka, zaposlena pa je v podjetju za računalniški inženiring in poslovno svetovanje, kjer dela v administraciji. Sprehodi v gozd, nabiranje smole in izdelava mazila dopolnjujejo njen prosti čas, ki ga najraje preživlja s svojo družino. Ima dva otroka, živahna fantiča, ki jima želi že zgodaj v življenju približati dejstvo, da nič ne pade z neba in da moramo spoštovati naravo, ki nas obkroža.
Rešitve za mnogotere težave najdemo v naravi
Mojčina sinova obiskujeta vrtec. Eden od njiju je alergik in hkrati tudi astmatik, kar je sprožilo vprašanje, kako mu pomagati. »Sami prehladi so zelo naporni, spraševala sem se predvsem, kako bi mu lahko olajšala kašelj, zaradi katerega ponoči pride tudi do bruhanja,« pojasni Mojca. »In potem sem med porodniškim dopustom z drugorojencem med sprehodom po gozdu naletela na eno veliko kepo smrekove smole, kar mi je odprlo vprašanje, kaj se da s tem narediti.«
Pri izdelavi smrekovega mazila se je Mojca ravnala po izročilih in priporočilih starejših ljudi, ki so že dolgo poznali različne načine uporabe te čudodelne snovi, pri osnovah in razvoju pa ji je od začetka pomagala mati, upokojena medicinska sestra z mnogoterimi izkušnjami na področju oskrbovanja različnih ran. Nekaj znanja je prevzela od babice, ki je izdelovala tinkture iz različnih zelišč, tudi iz smrekove smole, sama pa je iskala način, kako jo izkoristiti brez namakanja v alkohol. Kombinacija vsega naštetega, literature na spletu in lastnih izkušenj je pripeljala do izpopolnjene verzije izdelka, o katerem Mojca poudari, da je v prvi vrsti namenjen njenim domačim, hkrati pa tudi ljudem iz okolice.
Pobuda za samostojno poslovno pot je bilo tretje mesto, osvojeno na natečaju občine Kočevje: »Moja prva verzija mazila se je lepila, danes pa je lepo mazljiva. Zaenkrat sem na začetku oziroma je produkt v rasti, se pa definitivno vzbuja zanimanje. Konkurence je kar nekaj, smrekovih mazil na slovenskem trgu je zelo veliko. Vsak ima neko svojo teksturo, baza je pa ista. Baza je smola smreke, ki dela čudeže.« Znanje o zdravilnih učinkih smole je na Slovenskem prisotno že dolge generacije, čemur zagotovo botruje tudi dejstvo, da smreka velja za eno izmed najštevilčnejših drevesnih vrst pri nas.
Delovanje in raba smrekove smole
»Smola smreke oziroma smola iglavcev nasploh drevo ščiti pred izsušitvijo in zaceli poškodbe na deblu. Nekako podobno se zgodi z našo kožo, če smolo uporabljamo,« pojasni Mojca. Njena uporaba lajša razne površinske kožne težave, v preteklosti so z njo zdravili tudi živino – predvsem kravam so s smolo mazali od pogoste molže obremenjene in poškodovane vime –, uporabljali pa so jo tudi kot cepilno smolo za drevesa.
Smrekova smola pospešuje naravni proces obnove kože, zato se mazilo iz nje uporablja za lajšanje opeklin, odrgnin in težav z izsušeno kožo, pa tudi v boju proti mozoljem je učinkovito. Smrekova smola je odlična prva pomoč (na primer gozdarjev), saj zalepi rano in jo hkrati tudi celi. Ker spodbuja cirkulacijo, blagodejno deluje tudi na mestih bolečih mišic in sklepov ter se uporablja za masažo celotnega telesa in za nego stopal. Zaradi protivnetnega delovanja pride prav ob prehladih, kašlju, vnetem grlu in sinusih, našteje Mojca, ki pravi, da narava dela čudež, ki ga ona prinese bližje ljudem. Ljudje so se s smrekovo smolo oziroma mazilom iz nje lotili tudi zdravljenja nekaterih nenavadnejših primerov, na primer glivic, vnetja ušes in hemoroidov. Ponekod po svetu, na primer na Finskem, znanstveniki opravljajo zanimive študije, s katerimi ugotavljajo zdravilne učinke smole, na podlagi katerih bi ta naravni čudež lahko vpeljali tudi v uradno medicino.
Uporaba smrekove smole zahteva tudi nekaj previdnosti
Težave lahko nastopijo na primer pri hujših oblikah dermatitisa, kjer je treba biti zelo pozoren na sestavine. Pojavljajo se tudi alergije na smrekovo smolo. Ob takih primerih previdnost ni odveč, zato Mojca vedno svetuje, da je treba smrekovo mazilo pred redno uporabo preizkusiti: »Poskusiš ga na majhnem delčku kože, s tankim slojem. Če je vse v redu, lahko nadaljuješ uporabo. Sploh otroci so ena taka rizična skupina, pri katerih je treba začeti po malem. Vedno predlagam, da se poskusi na roki.
Tudi pri mojih otrocih smo začeli z majhnimi količinami in šele pozneje sem starejšemu otroku, ki je astmatik, mazilo začela mazati po pljučih, kar je olajšalo njegov nočni kašelj in izkašljevanje.« Previdni morajo biti tudi starejši, saj lahko z leti pride do kakšne nove alergije, ker imunski sistem počasi slabi. V izogib stranskim učinkom Mojca sodeluje z magistro farmacije, diplomirano mikrobiologinjo, upokojeno medicinsko sestro, maserji in po potrebi še z drugimi strokovnjaki, hkrati pa je prepričana, da je treba smrekovi smoli dodajati samo varne, kakovostne sestavine.
Kje in kako nabirati smolo?
Ne bomo je zlahka našli kar v vsakem smrekovem gozdu, pove sogovornica in pojasni: »V Sloveniji imamo določene predele, kjer je smrekovega gozda veliko, pobrati pa ni mogoče niti ene same kapljice smole, kar pomeni, da je ta gozd zdrav.« Več je je v poškodovanih gozdovih, na primer na območjih, ki so bila prizadeta zaradi vetroloma in žledoloma. Gre pravzaprav za obrambni mehanizem, ki se pojavi tudi ob poškodbah zaradi lubadarjev, spravila lesa ali živali, kot so na primer žolne. Iz nastalih ran se počasi začne cediti smola, ki pomaga, da drevo zaceli svojo poškodbo.
Vendar pa tudi v poškodovanih gozdovih ne moremo nabirati smole kar povprek. »Jaz dreves pri nabiranju ne poškodujem,« se nasmehne Mojca. »Vzamem leseno palčko in podrgnem, da naberem tisto, kar je že na drevesu. Vsak nabiralec zelišč in tudi smole mora hkrati upoštevati, da se ne sme pobrati kar vsega. Drevesu oziroma rastlini moramo pustiti, da si opomore. Tudi smrekovih vršičkov na primer ne smemo pobirati tako, da na eni smreki poberemo vse, ker ta smreka po tem ne bo več rasla.« Opozori, da je primeren prostor za nabiranje smole v notranjosti gozda: »Smola se ne nabira ob prometnih in makadamskih cestah, ker nase nalepi vso okoliško umazanijo in jo je potem težko prečistiti.«
Ključno je spoštovanje narave in njenih darov
Kočevsko, od koder prihaja Mojca, velja za eno bolj gozdnatih območij Slovenije, kar je zagotovo pripomoglo k temu, da se je naučila spoštovati naravo in njene darove: »Babi in dedi sta bila zagrizena gobarja, in kadar smo šli na sprehod, smo nabrali nekaj gob, malo zelišč, dobila sem kakšen nasvet … Tisto so bili začetki. Pozneje je gozd zame postal tudi nekakšen prostor, v katerem lahko zadiham in odklopim vse tiste stvari, ki me čez dan bremenijo.« Prav tako v gozd rada odpelje svoja sinova, ki jima tudi pokaže, kako se nabere in očisti smola. »Imamo veliko gozdov in premalo se zavedamo, kaj sploh imamo,« je prepričana Mojca, ki v gozdu opazi tudi mnogo človekovih posegov, ki jih tam ne bi smelo biti: »Nekateri na primer za namene nabiranja smole v drevesa režejo kanale in jih s tem poškodujejo. Rane na drevesih morajo ostati pokrite, zato jih jaz nabiram s palčko.
Pomembno je tudi spoštovanje živali, vedeti moramo, da je gozd njihov dom in ga moramo pustiti takšnega, kakršen je bil. Najbolj me razžalosti, ko sredi gozda naletim na takšno ali drugačno odlagališče. Ljudje se ne zavedajo, da ko vržeš smet v gozd, ta tudi pride nazaj k tebi, na primer skozi pitno vodo ali pa v kakšni drugi obliki.« Darovi narave so resda zelo uporabni, vendar hkrati tudi izjemno dragoceni, zato moramo biti do narave spoštljivi in paziti, da ne porušimo njenega ravnovesja.