Delci mikroplastike so bili doslej odkriti v telesih številnih živali. Tako se je domnevalo, da obstaja velika verjetnost, da je mogoče te delce najti tudi v človeškem telesu. Vendar pa doslej to še ni bilo uradno potrjeno. Pred kratkim se je to spremenilo, saj je Philipp Schwabl, avstrijski znanstvenik, izvedel eksperiment, v okviru katerega se je ukvarjal s preverjanjem prisotnosti mikroplastike v človeškem telesu – oziroma bolj natančno, v človeškem blatu. Tako je analiziral blato 8 prostovoljcev – in v prav vseh vzorcih odkril delce mikroplastike. Med udeleženci so bili sicer 3 moški in 5 žensk, stari pa so bili med 33 in 65 let. Vsak izmed njih je prihajal iz druge evropske države.
Kaj to pomeni za človeško zdravje?
Čeprav je šlo za majhno raziskavo, je prva zabeležena prisotnost mikroplastike v človeškem blatu vsekakor prelomno odkritje. Seveda se pri tem odpira tudi ogromno vprašanj. Eno izmed najpomembnejših je zagotovo to, kako so se mikrodelci plastike sploh znašli v človeškem telesu oz. blatu. Verjetno še pomembnejše pa je vprašanje, kakšen vpliv ima lahko to na človeško zdravje.
Več možnih razlogov za prisotnost mikroplastike v blatu
Možnih krivcev za prisotnost mikroplastike v človeškem blatu je kar nekaj – od prehranjevanja z ribami in drugimi morskimi živalmi do uživanja živil, ki so bili pakirani v plastičnih embalažah. Udeleženci so morali sicer en teden beležiti vso hrano, ki so jo zaužili. Dva izmed njih sta na primer vsak dan žvečila žvečilni gumi. Šest jih je v tednu dni vsaj enkrat jedlo ribe ali druge živali iz morja. Vsi pa so v tem času uživali živila, ki so bila ovita v plastiko. Udeleženci so v tednu dni popili tudi precej vode iz plastenk, izdelane iz polietilen tereftalata (t. i. PET-plastenke).
Bo odkritje spodbudilo obsežnejše raziskave?
Gre sicer za zelo majhne delce plastike, katerih širina je v nekaterih primerih tudi do petkrat manjša od širine človeškega lasu. Vendar pa znanstveniki še vedno ne poznajo odgovora na vprašanje, kolikšno škodo lahko v resnici povzročijo ti delci v človeškem telesu. Lahko vstopijo v krvni obtok, v limfni sistem ali morda celo v naša jetra? Philipp Schwabl, zaposlen na dunajski medicinski fakulteti, ki je izvedel eksperiment, upa, da bodo njegove ugotovitve spodbudile raziskave vpliva mikroplastike na človeško zdravje. V blatu sodelujočih v raziskavi je bilo sicer mogoče najti kar 9 različnih vrst plastike (testiranje je bilo narejeno za 10 vrst), pri čemer sta bili najpogostejši vrsti polietilen tereftalat (PET) in polipropilen (PP).